Tiskane izdaje
Cilj rebalansa, ki ga bo zdaj dobil v obravnavo in sprejem DZ, je zagotoviti ustrezno izvršitev proračuna do konca leta, je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.
V zdaj veljavnem proračunu je primanjkljaj predviden pri 3,2 odstotka BDP, z rebalansom se torej zvišuje za 0,2 odstotne točke. Upoštevaje stroške dokapitalizacije bank pa želi vlada primanjkljaj zadržati na ravni 4,3 odstotka BDP, je povedala Vraničarjeva.
Namesto načrtovanih 8,6 milijarde evrov se bo letos v proračun steklo nekaj manj kot 8,4 milijarde evrov, odhodki pa se bodo zmanjšali za 39 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov. Ker se rebalans pripravlja v zadnjem četrtletju tekočega leta, ne more vsebovati nekih strukturnih ukrepov, pač pa je mogoče vanj vključiti le prihranke oz. prerazporeditve sredstev, kjer je to možno, je ocenila Vraničarjeva.
Znižanje pričakovanih prihodkov je predvsem posledica izpada davka na nepremičnine, ki jih je vlada konec lanskega leta ocenjevala v višini 205 milijonov evrov. Tudi sicer se ocena davčnih prihodkov nekoliko znižuje, več od načrtovanih pa se bo letos v proračun steklo nedavčnih prihodkov.
Vlada je na novo ocenila tudi možnosti za črpanje evropskih sredstev in posledično zmanjšala pričakovani priliv iz skupnega evropskega proračuna za približno 100 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov. O razlogih bi morali povprašati ministrstva, ki skrbijo za izvajanje projektov, a številka je še vedno za približno 200 milijonov evrov večja, kot smo uspeli počrpati lani, ni bila nezadovoljna Vraničarjeva.
Povečujejo se transferji v pokojninsko blagajno
Z rebalansom se povečujejo transferji iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno, kot pomembno okoliščino pri pripravi dokumenta pa je Vraničarjeva izpostavila še potrebo po zagotovitvi dodatnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju železniškega in cestnega prometa ter za izplačilo nekaterih odškodnin, denimo izbrisanim.
Rebalans spremlja predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Gre za precej tehničen zakon, s katerim se bo zagotovilo nemoteno izvršitev proračuna do konca leta. Kot eno od pomembnejših novosti je Vraničarjeva izpostavila določitev kratkega, 15-dnevnega roka za vlaganje zahtevkov za povračilo evropskih sredstev. Vlaganje zahtevkov je treba pospešiti, da ne bi že letos nastal nenačrtovan dodatni primanjkljaj, je povedala.
Erjavec: Novih predstavništev ne bomo odpirali
Danes sprejete sklepe vlade je po seji novinarjem komentiral tudi predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec. Kot je dejal, z razrezom na njegovem ministrstvu ne morejo biti zadovoljni. »A moramo pač preživeti. Vsak bo znotraj svojega ministrstva poiskal manjkajoča sredstva, tako da zaključimo leto 2014,« je dodal.
Dodal je, da bo tudi proračunsko leto 2015 za MZZ kar zahtevno. Ministrstvo tako ne bo moglo uresničiti namer, da bi odprli še kakšno diplomatsko-konzularno predstavništvo (DPK). Je pa Erjavec zagotovil, da ne bodo zaprli nobenega, saj zapisanje nima pravih učinkov. Tudi zaprtje sedmih diplomatsko-konzularnih predstavništev ni prineslo tolikšnega finančnega učinka, da bi se to izkazalo za smiselno, je pristavil Erjavec.
Glede na potrebe slovenskega gospodarstva bi bilo po ministrovih ocenah dobro, da bi v doglednem času odprli DKP v Zalivu in osrednji Aziji, predvsem v Kazahstanu in Turkmenistanu, kjer so velike možnosti za gospodarsko sodelovanje. Proračun za prihodnje leto tega ne bo omogočil, zato »bo to bolj preživetveni proračun«, je še dejal Erjavec.
Z rebalansom proračuna ima MZZ za letos predvidenih nekaj manj kot 83 milijonov proračunskih sredstev.
