Predsednikovi kandidati na zaslišanje pred strokovno javnostjo?

Pahor bo danes gostil nekdanje ustavne sodnike. Z njimi bi rad razpravljal o možnosti, da bi se po tem, ko bi izbral kandidate za prihodnje ustavne sodnike – do konca mandata v letu 2017 jih mora predlagati šest od devetih – ti predstavili pred strokovno javnostjo, preden bi predlog poslal v izvolitev državnemu zboru. Tako bi imel državni zbor, kot pravi Pahor, možnost izbirati med najboljšimi kandidati. Idejo je konec februarja predstavil vodjem poslanskih skupin. Ti po sestanku niso hoteli razkriti, ali se jim zdi predlog ustrezen.

Za večje zaupanje javnosti

Predhodna zaslišanja naj bi veljala za vse kandidate za najodgovornejše funkcije v državi. Z njimi naj bi pripomogli k večji preglednosti postopkov in povečanju zaupanja javnosti v izbiro kandidatov.

Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete je do uvajanja novosti v postopku imenovanja visokih državnih funkcionarjev zadržan. »Najprej bi morali pojasniti, kakšen je namen takšnih zaslišanj in kako se bo preverjala kandidatova primernost za zasedbo določene funkcije. Gre zgolj za oceno njegove strokovnosti ali za še kakšne druge presoje? V kadrovskih postopkih ima predsednik države diskrecijsko pravico in je za to tudi odgovoren. Te ne more prenesti na nekoga drugega.«

Pirnat tudi ni naklonjen javnim razpisom za pomembne funkcije. »Od tega, da se za neko mesto prijavi petnajst kandidatov, za katere širša javnost nikoli ni slišala, nimamo nič. Bolje bi bilo uvesti, denimo, za ustavne sodnike, sistem, kot velja za vrhovne sodnike v ZDA. Tam ni nobenih javnih razpisov, predsednik države vrhunske pravne strokovnjake sam povabi, da zasedejo sodniški položaj.«