Tiskane izdaje
Ljubljana - Na zadnji izredni seji pred volilnim tednom državni zbor danes ni razpravljal o delnih ugotovitvah dveh komisij, ki sta na zahtevo poslancev SDS preiskovali razloge za več milijardno bančno luknjo, ki jo lani in letos s sanacijo bank pokriva država in o domnevnih zlorabah pri nakupih vojaških šestkolesnikov in osemkolesnikov v preteklosti. Večina poslancev je širitev dnevnega reda, ki jo je zahtevala SDS, zavrnila.
Pred poslanci pa je bila zadnja pomembna kadrovska odločitev. Glasovali so o predlogu predsednika republike Boruta Pahorja, da bi generalna sekretarka državnega zbora Mojca Prelesnik postala informacijska pooblaščenka po Nataši Pirc Musar, ki se ji mandat izteče 17. julija, a se je zapletlo. Že na začetku izredne seje so poslanci potrdili mandata Anžetu Logarju (SDS) in Romanu Žvegliču (SLS).
Nenavaden predvolilni čas
Komisijo, ki je preiskovala razloge za bančno luknjo, je vodil Marko Pogačnik (SDS), komisijo o Krpanih pa Alenka Jeraj (SDS). Jerajeva je v ločenem mnenju o delnih ugotovitvah komisije nanizala očitke o politično dogovorjenih lastninjenjih in poslih z Viator Vektorjem Zdenka Pavčka v preteklosti v škodo davkoplačevalcev, ki jih je po njeni oceni ustavila pogodba o nakupu Patrij. Če bi dnevni red večina danes razširila, bi v parlamentu najverjetneje prišlo do ostrih polemik predvsem o nakupih vojaške tehnike v preteklosti, še posebej ker sta razpis predčasnih volitev in volilna kampanja časovno sovpadli s sodbo drugostopenjskega sodišča v primeru Patrija, odhodom predsednika SDS Janeza Janše v zapor, zaznamovali pa so ju tudi prostesti proti temu.
»Komisija je delovala zelo enotno, vmesno poročilo smo sprejeli soglasno. Prosim vse, da premislite. Gre za pomembno poročilo, prav je, da se seznanimo z vsebino«, je poslance pred glasovanjem, da bi o bankah govorili še pred volitvami, neuspešno pozval Pogačnik in zavrnil pomisleke, da gre za predvolilno akcijo, saj je v igri, kot je opozoril, šest milijard evrov, ki so jih že plačali davkoplačevalci in tveganje, da bo potrebna še tretja sanacija bank z denarjem davkoplačevalcev. Za razpravo o bankah že danes je glasovalo 23 poslancev, proti 40, za razpravo o orožarskih poslih pred volitvami je bilo 21, proti pa 41 poslancev.
Takoj po volitvah dodatna izredna seja
Da bodo proti razširitvi dnevnega reda so poslanci nekdanje koalicije napovedali že v začetku tedna pri pripravah na današnjo sejo. Pred zborom pa je le vodja poslanske skupine PS Jože Kavtičnik povedal, da se mu zdi primerneje o ugotovitvah preiskav govoriti takoj po volitvah, ko bo temu mogoče posvetiti več časa in pozornosti.
Predsednik državnega zbora Janko Veber (SD) je že v začetku tedna pojasnil, da mora, ker je 26 poslancev SDS zahtevalo izredno sejo o delnih ugotovitvah teh dveh komisij, če s to razpravo danes dnevni red ne bo razširjen, izredno sejo sklicati najpozneje do srede julija. Najverjetneje se bo državni zbor na izredni seji zato ponovno sestal takoj po predčasnih volitvah: v ponedeljek, 14. julija, ali v torek,15. julija, je ocenil Veber.
Nova poslanca in rezultat referenduma
Takoj na začetku seje so Anžetu Logarju (SDS) in Romanu Žvegliču (SLS) poslanci za slab mesec že potrdili poslanska mandata, ki jima pripadata, ker sta Franc Bogovič in Romana Tomc postala evropska poslanca. Razglasili pa so že tudi rezultat referenduma o arhivih.
Na prvem referendumu po spremenjeni ustavni ureditvi, za katerega je več kot 40.000 podpisov zbrala SDS, je proti noveli arhivskega zakona, ki jo je uzakonila koalicija, glasovalo 133.347 ali 67,37 odstotka glasujočih, za pa 64.571 ali 32,63 odstotka glasujočih. Novela bo po današnji razglasitvi obveljala, ker je bilo proti njej le 7,79 odstotka od 1.712.733 volilnih upravičencev in ne najmanj 20 odstotkov, kar zahteva spremenjena ustavna ureditev.
Nihče proti noveli zakona o izvršbi
Poslanci so brez glasu proti še v tretjem branju popoldne potrdili novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, zavrnili pa nadaljevanje procedure o noveli zakona o agrarnih skupnostih.
Če novele zakona o izvršbi ne bo ustavil državni svet z vetom (za kar so možnosti le teoretične) bo še julja objavljena v uradnem listu, jeseni pa bodo obveljale številne novosti, s katerimi skuša država zmanjšati sodne zaostanke na tem področju. Morda najbolj odmevna novovst bo, da bodo hiše, stanovanja in nepremičnine, ki jih sodišče z zaradi nepoplačanih dolgov prodaja, na javni dražbi že prvič ponujena s trideset odstotnim popustom, v drugo bo izklicna cena polovico ocenjene, tretji poskus bo ukinjen.
Doslej so na dražbah v prvem poskusu sodišča stanovanja in hiše in druge nepremičnine morala ponuditi po polni ocenjeni vrednosti. Te dražbe so bile uspešne v manj kot petih odstotkov primerov, zaradi česar je pravosodno ministrstvo predlagalo ukinitev.
