Tiskane izdaje
V sporazumu je med drugim zapisano: »Še bolj črni scenariji napovedujejo novo globljo recesijo v letu 2012 zaradi poglabljanja dolžniške krize suverenih evropskih držav in podražitve izposojanja denarja. Možen je kontroliran in celo nekontroliran izstop nekaterih držav iz monetarne unije.
Podpisnice sporazuma ob vsem predhodno navedenem torej med drugim izhajamo predvsem iz ocene:
• da je gospodarska in socialna kriza resno prizadela Slovenijo,
• da v Evropi kriza še traja in so različni gospodarski in socialni kazalci iz meseca v mesec slabši,
• do so globalne gospodarske in socialne razmere nestabilne, po predvidevanju nekaterih mednarodnih institucij se Evropi v letu 2012 obeta recesija,
• da se pojavljajo razpoke v evropski zgradbi in v ustroju evropske denarne unije, kar ima za posledico ustvarjanje vse večjega demokratičnega deficita,
• da bomo v prihodnosti soočeni tako z reševanjem lastnih težav kot s potrebo in obvezo sodelovanja pri reševanju najbolj perečih problemov EU,
• da se v času gospodarske in socialne krize še poglabljajo težave v delovanju pravne države, ki je tudi razgrnila nekatere slabe prakse upravljanja podjetij.
Take razmere mora Slovenija pričakati politično enotna o bistvenih vprašanjih, finančno neodvisna, socialno povezana in gospodarsko kar se da močna...«
Predloga obeh dokumentov, o katerih bodo govorili predsedniki strank in vodje poslanskih skupin, ki še nista nujno dokončna, objavljamo v celoti.
Po prvih odzivih iz strank je pričakovati, da bo večina najpomembnejših politikov na sestanek naslednji teden prišla. V največji opozicijski stranki Pozitivni Sloveniji so danes povedali, da bodo mnenje o obeh predlogih oblikovali do srečanja naslednji teden, ki se ga bosta udeležila predsednik Zoran Janković in vodja poslanske skupine Jani Möderndorfer.
Na pogovor bosta prišla tudi predsednik SD Borut Pahor in vodja poslanskega kluba Janko Veber. Iz SD je slišati, da dokumenta o sodelovanju ne bosta najpomembnejša stvar pogovora naslednji teden, veliko bolj resne posledice bi lahko imela usoda dopolnjevanja ustave s fiskalnim pravilom, kjer se zapleta, ker strokovnjaki ocenjujejo, da vlada ni najbolje oblikovala predloga sprememb ureditve, ocenjujejo v SD.
Predsednik stranke Borut Pahor je včeraj tudi javno opozoril na pomen spremembe ustave, da bi zmanjšala možnosti blokiranja sprememb zakonov, ki so nujni za finančno vzdržno delovanje države, denimo z referendumskimi procedurami.
