Prihaja vnuk teksaškega kavboja

»Hvala, gospoda, danes sta jo poceni odnesla,« se je senator Christopher Murphy, ki je julija lani vodil zaslišanje kandidatov za nove veleposlanike, z nasmehom zahvalil Jamesu Pettitu in Brentu Hartleyju. Če je prvi še moral pojasnjevati vlogo Rusije v Moldaviji, kjer bo zastopal ameriške interese, je naš novi ameriški veleposlanik dobil le dve vljudnostni vprašanji, da se ni počutil preveč zapostavljenega.

Naša država menda v ameriških diplomatskih krogih velja za nekakšno veleposlaniško letovišče, kamor odhajajo zaslužni delavci zunanjega ministrstva in diplomati po težkih nalogah. Victor Jackovich si je sredi devetdesetih prišel odpočit po napornih pogajalskih letih v BiH, Johnny Young po dobrem desetletju v Afriki, kjer je med drugim pomagal v akciji reševanja Američanov med prvo liberijsko državljansko vojno. Odhajajoči Joseph Mussomeli je k nam prišel iz Afganistana.

Ogreti slvoenska srca

Njegov naslednik Hartley prihaja z na videz manj dramatičnega položaja, zadnja tri leta je bil namestnik Victorie Nuland, pomočnice zunanjega ministra za Evropo in Evrazijo. Tiste Nulandove, ki so jo ruski obveščevalci februarja lani zalotili, ko je po telefonu prostosrčno in sočno opsovala EU ter znova pokazala, da Mussomeli ni edini ameriški diplomat z zelo neorokavičenimi stališči. Le da jih je on ponavadi brez zadržkov delil z javnostjo.

Hartleyja tudi zaradi tega čaka težka naloga, da bo slovenska srca znova ogrel za »deželo svobodnih in dom pogumnih«, saj smo menda med deseterico držav, ki najmanj cenijo ZDA. Naprtiti to na grbo sedanjemu veleposlaniku, bi bilo seveda krivično, a tudi ljubezen je vzajemna, saj je pred dnevi dejal, da bi z veseljem pri nas ostal za zmeraj, »ampak ne bi pa niti dan več hotel biti veleposlanik«.

Njegov naslednik je v svoji predstavitvi senatorjem dejal, da bo ena njegovih pomembnih nalog pogovor s slovensko javnostjo na vseh ravneh, da bodo bolj razumeli ameriške namere. Med te bo sodilo tudi »zagovarjanje vestnega poročanja o ZDA«, saj so po njegovem mnenju mediji »preveč skeptični do ameriške zunanje politike«. Če je verjeti Mussomeliju, bo Hartley »bolj evropski in bolj zadržan«.

K nam prihaja prekaljen diplomat

Hartley je karierni diplomat, ki je diplomiral iz mednarodnih odnosov, nato pa vse od leta 1981 delal na ameriškem zunanjem ministrstvu. Njegova kariera je bila splet civilne in vojaške diplomacije, saj ima magisterij iz strateških študij, ki ga je opravil na sloviti Nacionalni vojni univerzi v Washingtonu. Tako je med drugim na veleposlaništvu v Rimu opravljal nalogo političnega in vojaškega uradnika, služboval je na ameriški misiji pri zvezi Nato, v Afganistanu je bil svetovalec za vojaška in politična vprašanja.

Slovenija tako dobiva prekaljenega diplomata, ki mu po žilah teče kri teksaških kavbojev. Njegov ded po materini strani je zganjal živino po ravnicah Teksasa in je končal le tri razrede osnovne šole. Toda Hartleyjevo babico je navdušilo njegovo vešče vrtenje po plesišču. Veleposlanik, ki se te dni v Washingtionu pridno uči slovenščine, nam bo kmalu pokazal, s kakšnim taktom se bo sam vrtel po slovenskem plesišču.