Prometni prekrški: očitno ostajajo polovičke, tretjink ne bo

Predlog novele zakona: kršitelji ostajajo brez dodatnega popusta pri prekrških.

Objavljeno
22. november 2015 17.31
oba*prekrsek
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika
Ljubljana – Pri plačilu glob za prometne prekrške, kot kaže, ostaja tako imenovana polovička, čeprav so bili prvotni načrti pravosodnega ministrstva drugačni, saj naj bi polovičko nadomestila tretjinka. Predvsem policija je bila do tretjink vedno kritična.

Na policiji so nam pojasnili, da s predlogom pravosodnega ministrstva o ukinitvi tretjink uradno niso seznanjeni, vendar vztrajajo na pomislekih, ki so jih podali že v času medresorskega usklajevanja. Prav tako so veliko pomislekov izrazile organizacije, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu. Njihov temeljni očitek je bil skupen: če so globe zdaj previsoke, naj se znižajo, ne pa da se uvaja še dodaten popust pri njihovem plačilu.

Več škode kot koristi

Za to, da policija vztraja na polovičkah, torej pri polovičnem plačilu globe, če je ta plačana v osmih dneh od vročitve odločbe o prekršku, je več razlogov, tako vsebinskih kot tehničnih, nam je pojasnila vodja sektorja za odnose z javnostmi policije Vesna Drole.

Policija je lani izdala okoli 295.000 plačilnih nalogov, od tega so jih kršitelji v polovičnem znesku plačali v približno 203.000 primerih, kar znaša okoli 80 odstotkov izdanih glob. To pomeni, da se je plačilo globe v polovičnem znesku v praksi dobro obneslo.

Tretjinke bi tako lahko prinesle več škode kot koristi. Policija pojasnjuje, da bi nastali zmeda in nejasnost, če kršitelj ob izrečeni globi ne bi poznal časovne dinamike plačevanja – torej kdaj mora plačati tretjino izrečene kazni, od kdaj dve tretjini, če ne bo plačal prve tretjine, kaj če plačilo zapade na nedeljo ali praznik. Pri kršiteljih, ki so pretežno prava neuke stranke, bi to lahko povzročilo nejasnosti glede možnih rokov za plačilo, pojasnjuje Droletova.

Ni vse deljivo s tri

Plačilo tretjink bi v praksi prineslo še eno težavo. Večina glob, ki je zapisana v predpisih, ni deljiva s številko tri. Zato izrečene globe ne bi bile zaokrožene na cele številke, ampak bi bili tudi primeri, ko bi bila globa izrečena v decimalkah. Če bi kršitelj plačilo globe zaradi nepozornosti napačno zaokrožil, bi nastopile težave, ki bi se pokazale pri plačilu preostanka izrečene kazni.

Vrnitev v leto 2006

Da ta argument ni iz trte zvit, policija spomni na primer iz leta 2006, ko je tolar zamenjal evro, torej ko je bila pretvorba tolarskih glob v evrske in ko je bil takšnih težav veliko.

Slabša varnost

Policija posebej opozarja, da se je varnost v prometu zadnje čase izrazito poslabšala, zato bi zmanjševanje višine glob v teh razmerah lahko imelo dodatne negativne posledice.

V predlogu novele zakona o prekrških naj bi še vedno ostali rešitvi o možnosti obročnega odplačevanja glob ali pa odplačila z delom v družbeno korist. Prav tako ostaja nadomestni zapor, pri čemer je dan zapora »težak« 84 evrov.