Tiskane izdaje
Zagreb, Ljubljana – Občinsko sodišče v Zagrebu je sklenilo, da morata Ljubljanska banka in Nova ljubljanska banka vrniti tožitelju (država Hrvaška) nekaj več kot 51.000 portugalskih eskudosov – današnja vrednost je 254,76 evra – z obrestmi in plačati dva tisoč evrov sodnih stroškov.
Zagrebški Jutarnji list je namreč objavil novico, da je sodišče odločitev sprejelo že sredi lanskega leta in da je odločitev sicer še nepravnomočna. V pojasnilu je časnik tudi zapisal, da gre za »novo stran v hrvaški pravni praksi, saj so hrvaška sodišča doslej vse tožbe proti LB in NLB zavračale, kaj šele, da bi o njih razpravljale«.
Časnik navaja tudi izjavo hrvaškega finančnega strokovnjaka Zdravka Rogića, ki skupaj s slovenskim kolegom Francetom Arharjem išče rešitev za bančni spor. »Nenehno sem prepričeval Slovence, naj čim prej najdemo rešitev, saj ne smemo čakati, da začno hrvaška sodišča sprejemati sklepe proti banki v tožbah,« je za časnik dejal Rogić.
Znano je, da je hrvaška vlada med letoma 1995 in 2001 pooblastila Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb (PBZ), da v njenem imenu vodita več kot 20 postopkov izterjave izplačila dolgov LB, ki so bili po razpadu Jugoslavije preneseni v hrvaški javni dolg – gre za približno 279 milijonov evrov –, nato pa prek Zagrebške banke in PBZ izplačani hrvaškim varčevalcem LB. Za Slovenijo so ta pooblastila dvema bankama, ki sta sicer v tuji, italijanski lasti, sporna, zato Slovenija tudi vztraja, naj Hrvaška pooblastila komercialnim bankam za tožbe proti LB in NLB umakne, Slovenija pa bo v istem trenutku začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru.
Odziv Pusićeve iz Čila
V tem času precej močne diplomatske ofenzive in velike medijske pozornosti je najbrž po svoje zanimiva izjava namestnika hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić Joška Klisovića, ki je v četrtkovi oddaji Poligraf hrvaškega radia dejal, »da Hrvaška trenutno ne razmišlja o umiku pooblastil komercialnim bankam za tožbe proti LB in NLB«.
To izjavo je danes kar iz Čila popravila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, najprej na družabnem omrežju twitter, pozneje v sporočilu za javnost. Dejala je, da gre v sedanjem sodnem primeru za le enega od številnih primerov na hrvaških sodiščih. »Hrvaška je pripravljena umakniti pooblastila bankam, ki tožijo LB, a le, če dosežemo alternativno rešitev problema. Prepričana sem, da smo zelo blizu rešitvi in da na obeh straneh obstaja dovolj visoko zavedanje o občutljivosti položaja, zato upam, da bomo vse težave uspešno rešili,« je dejala Pusićeva v Čilu, kjer se udeležuje vrhunskega srečanja Latinske Amerike in EU.
Je pa danes evropska komisija Slovenijo in Hrvaško odločno pozvala, naj čim prej poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev za vprašanje Ljubljanske banke. Rešitev je »nujna«, je dejal tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Fuleja Peter Stano. Posebej je opozoril na nekoristnost izjav ali dejanj, ki v tej fazi ne pripomorejo k iskanju rešitve. Pri tem imajo v komisiji menda v mislih zadnje izjave hrvaškega strokovnjaka za vprašanje Ljubljanske banke Zdravka Rogića v hrvaškem tisku. Slovenske notranjepolitične krize, ki bi utegnila povzročiti večje zaplete z ratifikacijo hrvaške pogodbe, pa nočejo komentirati.
Še ena preložitev
Da proces reševanja bančnega problema vendarle ne poteka tako, kot bi moral, priča informacija, da je že nekajkrat preložen sestanek Franceta Arharja in Zdravka Rogića spet preložen. Slovensko-hrvaška pogajalca bi se morala najprej sestati na novem srečanju že 22. januarja, nato pa je bil preložen na 29. januar. Novi datum srečanja za zdaj še ni znan, neuradno naj bi se strokovnjaka v Sloveniji srečala »na začetku februarja«.
Po novih dejstvih je bilo nekaj časa negotovo tudi predvideno srečanje slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca in Pusićeve v Bruslju prihodnji teden. Odbor za zunanjo politiko namreč iz vlade ni dobil gradiva v potrditev pred svetom zunanjih ministrov v Bruslju. Opozicijski poslanec Roman Jakič (PS) je zato sklepal, da vlada hoče očitno preprečiti srečanje Erjavec-Pusić. A so pozneje na ministrstvu za zunanje zadeve pojasnili, da so vladno gradivo dopolnili s stališči za srečanje s hrvaško ministrico in da se slovenski zunanji minister zagotovo odpravlja v Bruselj prihodnji teden ter da se bo sestal s Pusićevo.
Odločitev sodišča v prid tožniku je komentiral tudi evropski poslanec Jelko Kacin (Alde/LDS), ki meni, da je s tem dejanjem hrvaška dala avtogol. »Takšna odločitev pomeni, da odstopa od sklepov evropskega sveta in da je s tem na pravi poti, da prepreči vstop svoje države v EU 1. julija,« je prepričan Kacin. Po tem se bo nemogoče pogajati, dodaja in se vpraša: »O čem bi se pravzaprav sploh lahko še pogajali?«
