(Ra)Združena levica le črka na papirju

DSD in 4. skupina hočeta koalicijo, IDS in TRS ustanavljata stranko ZL.

Objavljeno
09. februar 2017 21.20
SLOVENIJA,LJUBLJANA, 2.11.2011,POSLANEC FRANC ZNIDARSIC.FOTO:MAVRIC PIVK/ DELO
Zoran Potič
Zoran Potič
Ljubljana – Koalicija Združena levica gre naprej, pravita predsednik DSD Franci Žnidaršič in predstavnik 4. skupine civilne družbe, prav tako pa se nadaljujejo postopki za ustanovitev nove politične stranke, ki jo snujeta IDS in TRS, sicer tudi člena koalicije ZL.

Koalicija Združena levica, v katero so se marca 2014 povezale tri politične stranke, Iniciativa za demokratični socializem, TRS, Demokratična stranka dela, in 4. skupina civilna družba, se je po treh letih delovanja razdelila na dva pola. En del, IDS in TRS, je že v sklepni fazi priprav na združitveni kongres, na katerem bi razglasili ustanovitev enotne, centralizirane stranke Združena levica. V ta namen je danes v IDS začel teči sedemdnevni rok za izvedbo dopisnega kongresa, na katerem naj bi najprej spremenili statut stranke in s tem omogočili lažje izglasovanje sklepa, da se IDS podaja v zlitje v stranko ZL. Pri TRS načrtujejo konvencijo stranke 25. februarja, ko naj bi sprejeli odločitev o zlitju v ZL.

V preostanku koalicije ZL v DSD in 4. skupini so zaradi tega ogorčeni. Predsednik DSD Franc Žnidaršič pravi, da so z ravnanjem preostalih v koaliciji seznanjeni zgolj iz medijev. »Kar počnejo v IDS in TRS, je popolnoma nedemokratično in v nasprotju z dogovori, ko smo formirali koalicijo,« pravi Žnidaršič. Težave so nastale, ker so v IDS jasno povedali, da ne priznavajo več civilne družbe, čemur so se v DSD uprli. Ko so spoznali, da se odnosi v koaliciji krhajo, so v DSD pohiteli z zaščito imena ZL in se preimenovali v ZL-DSD.

Upor podrejanju

»Mi smo še vedno koalicija ZL, in če nekdo odhaja, je to njegov problem, ne naš. Če bi se kdo z nami pogovarjal, bi se lahko marsikaj dogovorili,« pojasnjuje Žnidaršič. Predstavnik 4. skupine Simon Brežan pravi, da je IDS od vsega začetka poskušala hegemonizirati civilno družbo in privatizirati uspeh, tako kot komunistična partija v okviru Osvobodilne fronte, ki je navzven delovala všečno, navznoter pa se je bil trd boj za prevlado. »Temu smo se uprli in ne bomo privolili v poskuse podrejanja in razkrajanja civilne družbe,« pravi Brežan.

In kako vidijo prihodnost ZL? Žnidaršič odgovarja, da si želijo ohraniti koalicijo ZL, v katero se povezujejo politične stranke in civilna družba. Takšna je bila uspešna na volitvah in najbolje je, da gremo takšni na nove volitve. To mora ostati široka fronta, dodaja Brežan.

Na očitke se je odzval Luka Mesec, koordinator IDS, ki pravi, da je nastop Brežana in Žnidaršiča zadnji poskus izsiljevanja tistih, »ki že dve leti ne počnejo drugega, kot vnašajo spore in razdore na levici«.