Tiskane izdaje
Ljubljana - Državni zbor je z več kot potrebno dvotretjinsko večino, z 82 glasovi, podprl ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k Evropski uniji. Hrvaški premier Zoran Milanović, ki je spremljal dogajanje v parlamentu, je komentiral, da je to simbolično pomembno dejanje.
Slovenski politični vrh je ne glede na strankarski predznak poudaril izjemno velik pomen ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru, temu primerno pa se je odzval tudi hrvaški politični vrh. Hrvaški predsednik vlade Zoran Milanović in šefinja hrvaške diplomacije Vesna Pusić sta na povabilo slovenske premierke Alenke Bratušek spremljala razpravo in glasovanje o ratifikaciji pristopne pogodbe v državnem zboru.
Milanović se je v parlamentu sestal tudi s prvakom opozicijske SDS Janezom Janšo, s katerim sta 11. marca podpisala memorandum o reševanju deviznih vlog Ljubljanske banke, kar je tlakovalo pot ratifikaciji pogodbe o polnopravnem članstvu Hrvaške v Uniji.
Bratuškova je v svojem prvem zunanjepolitičnem nastopu po izvolitvi za premierko dejala, da je ratifikacija dokaz, da Slovenija razume evropsko politiko sobivanja in solidarnosti kot svojo politiko. Z besedami, da evropska pot pomeni tudi združevanje in ustvarjanje pomembnih zavezništev, pa je poslala sporočilo tudi drugim državam Zahodnega Balkana.
Spomnila se je tudi dolge poti uspešnih in neuspešnih poskusov ureditve odnosov med državama v zadnjih dveh desetletjih: opozorila je na pokojna premiera Janeza Drnovška in Ivico Račana ter poudarila pomen dogovora med Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor.
Bistvo ratifikacij v parlamentih pa je umestila v izzive realnega življenja. »Resnične potrditve naših politik se dogajajo v šolah in vrtcih, na delovnih mestih in pri okencih upravnih enot, na sedežih javnega prevoza in za univerzitetnimi katedri, tam se ratificirajo evropske politike in tam se potrjujejo evropski državniki pred svojimi državljani,« je dejala slovenska premierka.
Milanović se je v svoji edini izjavi prav tako zahvalil vsem, ki so sodelovali v procesu urejanja odnosov med državama, še posebej pa je omenil nekdanjega premiera Janšo. Po njegovem se morata Slovenija in Hrvaška zdaj posvetiti odpravljanju drugih težav, zlasti gospodarski krizi. »Imamo veliko več skupnega od tega, kar nas deli, zato pred nami ni druge poti kot sodelovanje. V letih, ki prihajajo, ne vidim bližjega sodelavca,« je poudaril hrvaški premier Milanović.
Hrvaškega predsednika so danes sprejeli še predsednik republike Borut Pahor, župan Ljubljane Zoran Janković in prvak SD Igor Lukšič, s katerim deli Milanović skupno politično skupino na evropski ravni.
Nismo le rešili problemov, odnose smo izboljšali
Slovenija je postala 23. članica, ki je zaključila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU. Da bi Hrvaška postala 1. julija polnopravna članica, morajo v tem obdobju pogodbo potrditi še v Nemčiji, Belgiji, na Nizozemskem in na Danskem.
Evropski komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle je danes pozdravil soglasno potrditev hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu. Pozdravom se je pridružila celotna evropska komisija, ki je v zaključnem poročilu ugotovila, da je naša južna soseda pripravljena na vstop v Unijo na dogovorjeni datum.
Oglasil se je tudi hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je v Zagrebu »izrazil izjemno zadovoljstvo« zaradi ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe. »Odločitev slovenskega parlamenta je potrditev dobrih, dolgotrajnih in prijateljskih odnosov s Slovenijo. Upam, da bomo z našimi sosedi Slovenci dobro sodelovali tudi v EU,« je dejal Josipović.
Njegov kolega na slovenski strani Borut Pahor, ki je v Vili Podrožnik gostil hrvaškega premiera Zorana Milanovića, je ob tej priložnosti »izrazil globoko prepričanje, da je nadaljnji proces vključevanja Hrvaške v Evropsko unijo v obojestransko korist in dobro izhodišče za odlično sodelovanje dveh sosednjih držav tudi v prihodnje.«
V ozadju ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe je potekalo tudi srečanje zunanjih ministrov Slovenije Karla Erjavca in Hrvaške Vesne Pusić, ki sta opravila najtežji del naloge pri sklepanju kompromisov o dogovarjanju za rešitev vprašanja Ljubljanske banke.
Erjavec je ob tej priložnosti dejal, da se z dejanjem v slovenskem parlamentu začenja novo poglavje v odnosih med državama, saj imata veliko skupnega na gospodarskem in političnem področju. Spomnil je, da je Hrvaška slovenska četrta najpomembnejša trgovinska partnerica, Slovenija pa na Hrvaškem največja investitorka.
Vesna Pusić pa je dala zanimivo izjavo, da gre za edinstven primer v zgodovini, ko povzroči reševanje enega problema bistveno boljši odnos dveh držav, kot je bil pred tem. »Ta čas smo izkoristili ne samo za rešitev problema, ampak smo v tem obdobju tudi zgradili boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško, kot so bili kdajkoli doslej,« je izpostavila Pusićeva.
Zoran Milanović se je danes ustavil tudi pri političnem zavezniku iz skupine socialnih demokratov na evropski ravni Igorju Lukšiču, sprejel pa ga je tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je spomnil, da je ravno Ljubljana prispevala odločilne glasove pri ratifikaciji arbitražnega sporazuma.
