Razrešitve Brgleza ne bo

Ljubljana - Vse kaže, da bo predsednik državnega zbora Milan Brglez ostal na položaju po jutrišnjem glasovanju o predlogu o razrešitvi, ki ga je vložil SDS zaradi tega, ker je zavrnil referndumske pobude, ki so jih vložili predstavniki sindikata delavcev migrantov. Se bosta pa s primerom ukvarjala še tožilstvo in policija.

Milan Brglez s tem, ko ni določil roka za zbiranje 40.000 podpisov za referendumske pobude, ni samo kršil cele vrste ustavnih načel, temveč je storil tudi najmanj dve kaznivi dejanji, je prepričan poslanec SDS Branko Grims. Sporočil je, da bodo predsednika državnega zbora naznanili policiji in vrhovnemu državnemu tožilstvu zaradi storitve kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, saj je, po Grimsovih besedah, posegel v človekove pravice brez zakonite osnove, in zaradi nevestnega dela v službi. Ker so bili izpolnjeni vsi formalni pogoji za zbiranje podpisov za referendume, v zakonu ni druge možnosti, kot da predsednik državnega zbora razpiše rok za to, menijo pri SDS. Z zavrnitvijo pa je Brglez pobudnikom odvzel učinkovita pravna sredstva in povzročil pravno stanje, ki ga je težko popraviti za nazaj, saj bodo zakoni, o katerih je sindikat želel odločati na referendumih, že stopili v veljavo.

Opozicija neenotna

Problematično se jim zdi tudi, da se je skliceval na besede enega od podpisnikov pobude, češ da bodo pobude vlagali, dokler ne dosežejo svojega cilja, saj na podlagi tega ni mogel interpretirati stališč vseh podpisnikov. »Gre za precedens, ki mu v zgodovini samostojne Slovenije ni para,« je prepričan Grims, ki trdi, da je Brglez kršil tudi ustavno načelo zaupanja v pravni red in zakonitost ter omajal temeljno zaupanje v institucije države, zaradi česar bi moral prevzeti odgovornost. Sindikat delavcev migrantov Slovenije je že prej vložilo ustavno pritožbo.

Naznanilo policiji in tožilstvu bo naslednji korak po predlogu za Brglezovo razrešitev, ki bo, po napovedih strank sodeč, jutri v državnem zboru dobila razmeroma malo podpore. Razen poslancev SDS ni nobena poslanska skupina izrecno napovedala, da bo glasovala za razrešitev. Pri opozicijski NSi pravijo, da naj o ravnanju predsednika parlamenta presoja ustavno sodišče. Z glasovanjem v eno ali drugo smer bi prejudicirali odločitev, na včerajšnjem sestanku poslanske skupine pa še niso sprejeli končnega stališča, kako bodo ravnali. Pri drugi opozicijski stranki, ZL, so povedali le, da ne bodo podprli predloga SDS. Nepovezani poslanci bodo glasovali po svoji vesti, nimajo skupnega stališča.

Koalicija ga brani

Pri SMC pričakovano »enotno in odločno« podpirajo odločitev podpredsednika stranke, da zavrne referendumske pobude, ker deluje v dobro državljanov, saj želi zaščiti uporabo inštituta referenduma pred zlorabo, hkrati pa zagotoviti nemoteno izvrševanje demokratično sprejetih predpisov. Zaščitil je pravico vseh drugih državljanov, da uveljavljajo svoje interese in pravice, menijo pri SMC.

Tudi ostali dve koalicijski partnerici bosta proti razrešitvi, vsaka s svojimi argumenti. Pri Desusu menijo, da SDS nima osnove za predlog o razrešitvi in bi ga lahko dobil le, če bi o Brglezovem ravnanju že razsojalo ustavno sodišče. Zdi se jim prav, da je predsednik državnega zbora zastavil svojo besedo, avtoriteto in politično moč in da ni odgovornosti prelagal na koalicijo. Počakati pa bo treba, kaj bo reklo ustavno sodišče. Pri SD prav tako ne vidijo razloga, zakaj ne bi podprli Brgleza, ni pa to absolutna podpora, če bodo nadaljnji postopki, zlasti ustavnega sodišča, pokazali drugače. So pa ponovno spomnili, da je odločitev sprejel brez kakršnegakoli posveta s koalicijskimi partnericami, sprejel je odgovornost zanjo in bo sam nosil tudi posledice.