Rebalans: kulturi tri milijone evrov manj

Ljubljana – V predlogu rebalansa proračuna za leto 2015 je kulturi namenjeno dobre tri milijone evrov manj od prvotno sprejetih 160 milijonov evrov. Če bo rebalans sprejet, bo to najnižji nominalni znesek javnih sredstev iz državnega proračuna za kulturo po letu 2006.

Rebalans proračuna kulturi namenja dobrih 157 milijonov evrov. Organom v sestavi ministrstva, torej republiškemu arhivu in inšpektoratu ne jemlje ničesar, arhivu celo dodaja 456 tisočakov. Po drugi strani jemlje programom v kulturi in medijem, torej tistemu segmentu, ki ustvarja živo kulturo, dobre tri milijone. Od tega nominalno največ postavki umetnostni program (to so plače v javnih zavodih, njihovi programi ter projektni in programski razpisi ministrstva), ki bo namesto sprejetih dobrih 55 milijonov evrov z rebalansom prejela 2.800.000 evrov manj.

Prav tako je opaznejši rez na postavki mediji in avdiovizualna kultura, kamor sodita dva javna zavoda in agencija na filmskem področju, torej Kinoteka, filmski center in Viba, ter medijski razpis. Namesto devetih milijonov evrov je področju zdaj namenjen dober milijon manj.

Glede na pomen, ki ga sedanja ministrica za kulturo pripisuje kulturni dediščini, je zanimivo znižanje postavke za ohranjanje kulturne dediščine, ki bo namesto dobrih 65 milijonov evrov prejelo 1.300.000 evrov manj. Po drugi strani pa bo tako imenovanemu urejanju sistema in podporne dejavnosti v kulturi, ki vključuje predvsem upravljanje nepremičnin v lasti ministrstva za kulturo, namesto dobrih šest milijonov namenjen dober milijon več.

V odstotkovnem deležu bo največje zvišanje namenjeno kulturnim dejavnostim manjšin, ki bodo namesto 1.700.000 prejele 2.500.000 evrov.

Podpora nevladnim organizacijam in civilni družbi pa je z 1.890.000 evrov znižana na 1.750.000. Med tistimi, ki jih rebalans proračuna ne bo prizadel niti za evro, je ljubiteljska kultura, ki ostaja pri sprejeti višini 3.800.000 evrov.

Čander: Problematično krčenje

»Kultura je v zadnjih letih izgubila več kot petino proračunskih sredstev, pri tem pa tudi ni bila ustrezno umeščena v načrt črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive. Vsako zmanjševanje sredstev je v teh razmerah problematično,« komentira Mitja Čander, Beletrina.

Ne glede na to meni, da je bila sedanja ekipa pri zagovarjanju kulture znotraj proračunske pogače uspešna, »seveda če ta rezultat jemljemo kot morebitni začetek obrnjenega trenda«. Veseli ga, da se po padanju nekoliko zvišujejo sredstva za knjigo.

Srakar: Poseg v sodobne vsebine

»Društvo Asociacija že več let opozarja na posledice zniževanja proračuna za kulturo, ki najhuje prizadene najranljivejše akterje v kulturi in umetnosti,« opozarja Andrej Srakar.

»Za letošnjim zmanjševanjem sredstev za nevladne organizacije se torej ne skrivajo le številke, ampak poseg v sodobne kulturno-umetniške vsebine, ki so z vsakim evrom manj ogrožene, s tem pa tudi vloga sodobne kulture v družbi. Radi bi opozorili, da se je nevladnim organizacijam v umetnosti proračun ministrstva leta 2012 že zmanjšal za okoli 25 odstotkov, v sedanjem stanju pa prejmejo le še malo manj kot pet milijonov evrov.«

Rotovnik: Potrebujemo nov kulturni model

»To je čista katastrofa, ki bo še večja, če v tem letu ne bomo sprejeli novega, času in neustavljivim finančnim redukcijam primernega kulturnega modela,« meni Mitja Rotovnik.

»Nesorazmerje med letnim seštevkom vseh državnih programov, ki so pod 'kapo' javnega interesa za kulturo in vse manjšim javnim denarjem, je blizu vrelišča. Ceno plačujejo vsi, še najbolj nevladne organizacije in samozaposleni. Torej spet mladi!«