Tiskane izdaje
Ljubljana - Cilj nacionalnega reformnega programa (NRP) je dolgoročno vzdržna gospodarska rast, ki jo namerava Slovenija doseči z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami.
Nova razvojna strategija opredeljuje pet merljivih ciljev, in sicer 75-odstotno zaposlenost ljudi, starih od 20 do 64 let; vlaganje treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) EU v raziskave in razvoj; izpolnjevanje podnebno-energetskih ciljev 20/20/20; zmanjšanje števila revnih in socialno izključenih do leta 2020 za vsaj 20 milijonov (Slovenija si je zastavila zmanjšanje za 40.000); glede izobraževanja naj bi se delež osipnikov zmanjšal pod 10 odstotkov, delež ljudi, starih od 30 do 34 let, ki so končali terciarno ali primerljivo izobraževanje, pa naj bi se zvišal na najmanj 40 odstotkov.
Predsedujoči ESS, sicer predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa, Zdenko Lorber je v povzetku današnje razprave izpostavil razočaranje socialnih partnerjev, da niso mogli paketno obravnavati NRP in programa stabilnosti. Besedilo slednjega bodo namreč sindikati in delodajalci prejeli šele 6. maja, tako da ga bo ESS obravnaval 8. maja.
Izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je poudaril, da je treba pri tovrstnih dokumentih dati večjo vlogo socialnemu dialogu. »Treba se je zavedati, da smo socialni partnerji sestavni del iskanja poti iz krize,« je poudaril.
Minister za zdravje Tomaž Gantar meni, da gredo predlogi v osnutku nacionalnega reformnega programa v pravo smer. Predlagani ukrepi pa da bodo še konkretizirani, je zagotovil. »Vsi si želimo, da bo dokument nakazoval prave in realne možnosti za izhod iz težav.«
Glede ukrepov na področju zdravstva Gantar pravi, da so potrebni konkretni ukrepi »ne le zaradi pričakovanj od zunaj, temveč predvsem zaradi realnih težav in potreb v zdravstvu, je ocenil po predstavitvi.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da je ukrepe v osnutku programa treba časovno uskladiti in v številnih primerih opredeliti konkretno vsebino. »Če ne bo jasnih in transparentnih takojšnjih ukrepov za omejitev javne porabe in za zagon gospodarstva, potem je vsak nov ali višji prihodek v proračun nalivanje vode v luknjast sod,« pravijo, gospodarstvo pa da ne pristaja na nikakršne obremenitve več.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotujejo tistemu delu osnutka, kjer je predlagano zviševanje upokojitvene starosti.
V zvezi nasprotujejo tudi predlagani uvedbi obveznega drugega stebra, torej dodatnega pokojninskega zavarovanja. »To praktično pomeni znižanje pokojnin iz prvega stebra,« pravi Dušan Semolič. Pri napovedi o spremembi višine minimalne plače so v največji sindikalni organizaciji v državi naklonjeni spremembi definicije minimalne plače, napaka pa bi bila graditi konkurenčnost na minimalni plači.
