Tiskane izdaje
Ljubljana – Prenova medijske zakonodaje je bila ena izmed prednostnih nalog, ki si jih je postavila vlada Boruta Pahorja v odhajanju. A kljub opozorilom, da je normativna reforma sedme sile nujna, se ni zgodilo nič. Potem ko je na referendumu padel zakon o Radioteleviziji, je črna usoda doletela tudi zakon o medijih.
To pomeni, da sta v veljavi (ostala) temeljna medijska zakona, o medijih in o Radioteleviziji Slovenija, tega je sprejela oziroma novelirala Janševa vlada v mandatu 2004–2008, in, razumljivo, prav v stranki SDS so edini, ki menijo, da te zakonodaje kljub opozorilom strokovnjakov ni treba spreminjati. V tem mandatu je bil sprejet (le) zakon o Slovenski tiskovni agenciji.
Brez dodatnih varovalk?
Spomnimo se, kako je bila Evropa razburjena zaradi sprejetja zloglasne madžarske medijske zakonodaje. Tedaj je evropski poslanec Milan Zver, ki zdaj kandidira za SDS, denimo, podprl ravnanje Orbanove vlade.
»Zahteva po večji uravnoteženosti medijskega poročanja je v tranzicijskih družbah popolnoma normalna,« je tedaj dejal evropskim poslancem. To je pomembno zato, ker gre za besede kandidata stranke, ki trenutno na javnomnenjskih lestvicah žanje največje uspehe.
V SDS tako menijo, da je trenutna zakonodaja ustrezna. Spreminjali jo bodo le, če bi jo bilo treba uskladiti z EU zakonodajo ali če se bodo pokazale konkretne pomanjkljivosti. Poudarjajo, da je bil zdaj veljavni zakon o Radioteleviziji Slovenija že dvakrat potrjen na referendumu ter da veljavna zakonodaja ustrezno rešuje regulacijo medijskega lastništva – zato ne vidijo potrebe po dodatnih varovalkah, ki bi preprečevale nepregledne in špekulativne nakupe ter izčrpavanje medijskih hiš.
Luknje v zakonodaji
Pa vendar: medijska stroka, pa tudi novinarji sami so večkrat na glas opozorili, kaj vse gre v Sloveniji z mediji narobe. Dr. Sandra Bašić Hrvatin in dr. Marko Milosavljević sta pred časom poslancem napisala pismo in opozorila na številne pravne luknje, pomanjkanje sankcij, neučinkovitost nadzornih organov, privatizacijo, koncentracijo in zlorabe oglaševanja, ki se ponavljajo v medijskih zakonih že dvajset let.
In kakšen je odnos drugih kandidatov? Z Liste Gregorja Viranta nam na vprašanje niso jasno odgovorili. So pa zapisali: »Politika se ne sme vmešavati v delo medijev, uredništev in novinarjev.« Napovedujejo umik države iz neposrednega in posrednega lastništva medijev, glede javnega servisa pa, da bi s stroškovno učinkovitostjo dosegli, da se RTV-prispevek ne bi več povečeval.
V SLS menijo, da bi bilo treba čim prej uveljaviti rešitve v financiranju programov v javnem interesu, ki bi omogočile preživetje lokalnih in regionalnih medijev, na potrebo po izboljšanju regulacije medijskega lastništva pa kaže propad družbe Delo Revije, poskus špekulativnega nakupa Večera, finančni problemi na RTS.
V SD pravijo, da je treba omogočiti avtonomijo novinarskega dela, ki jo razumejo kot soudeležbo novinarjev v odločevalskih procesih, glede RTV pa, da bodo zagotovili trajnejšo statusno obliko v okviru zavodske ureditve ter stabilnejše, pred političnimi vplivi varnejše mehanizme upravljanja in financiranja.
V LDS sicer pravijo, da ima Slovenija moderno urejeno medijsko zakonodajo, primerljivo z državami članicami EU, je pa regulacija lastništva v medijih tista, ki »nedvomno najbolj potrebuje celostno prenovo«. In tudi v Zaresu – pričakovano, saj so imeli kulturno ministrico – poudarjajo, da zdajšnja zakonodaja ni ustrezna. »To smo več kot očitno povedali v tem mandatu, ko smo strokovno in temeljito ter v dialogu s širokim spektrom poznavalcev pripravili nova predloga zakonov. Te rešitve zagovarjamo še danes.«
Ni analize stanja
Tudi v Jankovićevi Pozitivni Sloveniji bodo vztrajali pri sprejetju posodobljenega medijskega zakona: »Pogoj za to pa je analiza stanja, na podlagi katere bi sploh lahko določali prioritete, nujne ukrepe in vizije.« Podobno v Hanžkovem TRS: »Nobena vlada do zdaj ni opravila analize stanja. Vsi dosedanji zakonski posegi v medije so bili opravljeni na pamet oziroma pod vplivom nepreglednih trenutnih konstalacij moči in interesov.« Za spremembe so tudi SMS Zeleni, pa Jelinčičeva SNS. Da v Sloveniji manjka celovita in sodobna nacionalna medijska strategija, v skladu s katero bi uredili tudi medijsko zakonodajo, pa pravijo v NSi.
