Tiskane izdaje
Bruselj – Sporočila, ki jih je premierka Alenka Bratušek imela v prtljagi med prvo potjo v tujino, so zadevala predvsem ključna področja v spopadanju s krizo. Položaj slovenskega bančnega sektorja je »težava številka ena«.
O tem, ali bo nova vlada pod njenim vodstvom vztrajala pri modelu slabe banke, ni več nobenega dvoma. Čeprav je bilo v zadnjih mesecih kar nekaj očitajočih sporočil, češ da Slovenija z njo zamuja, so v Ljubljani prepričani o razmeroma hitri poti. Prve slabe terjatve naj bi v slabi banki končale že junija.
»Noč in dan se ukvarjamo z njo. Na srečo je finančni minister poznavalec tematike,« je Alenka Bratušek ocenila v Bruslju. Tudi za novo vlado politika javnofinančne konsolidacije očitno nima alternative. »Absolutno jo bomo nadaljevali,« je povedala predsednica vlade. Oblikovana da mora biti tako, da ne bo onemogočala gospodarske rasti. Do fiskalnega pravila o uravnoteženem proračunu, ki ga Slovenija mora do konca leta trdno zasidrati v zakonodajo (zaželeno je na ustavno ravni), ima zadržke. Prepričana je, da fiskalno pravilo ni ukrep. To da je fiskalna konsolidacija. Javne finance lahko po besedah Bratuškove uredimo s pravilom ali brez njega.
Tudi privatizacija podjetij v državni lasti je ena od prednostnih nalog. S privatizacijami naj bi dobili sveži kapital za zagon gospodarstva. V Bruslju je slovenska premierka napovedala prve postopke pred začetkom poletja. Kaj vse bo na mizi v prvi fazi, je še uganka. Menda bodo pogovori o prodajah potekali med obiskom predsednika države Boruta Pahorja prihodnji teden v Franciji. Tudi bančni sektor bo naprodaj. Po dosedanjih ocenah Ljubljane bi za NLB v danih okoliščinah dobila premajhen znesek, za NKBM bi utegnil biti v igri kak strateški partner.
Preprečevanje ciprskega scenarija
O prošnji za pomoč se je Bratuškova postavila po robu razlagam analitikov in medijev o Sloveniji kot naslednji državi, ki je v čakalni vrsti za Ciprom. Pojasnila je sicer, da »pred nami niso lahki časi«, a sprejete reforme in predvideni drugi ukrepi naj bi preprečili uresničevanje takega scenarija. Nova vlada da bo stvari rešila sama. Kljub temu je eno od sporočil državam, ki ga Bruselj pošilja na podlagi dosedanjih izkušenj, naj ne tiščijo glave v pesek in za pomoč zaprosijo takoj, ko ugotovijo, da jo potrebujejo.
