Tiskane izdaje
»Reševanje« bolnišnic, na katero je ta teden opozorila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, je ključno vsebinsko in politično vprašanje vlade. V treh letih je zdravstvo pripeljala na točko, ko druge možnosti tako rekoč ni. Ali bo vlada predlagala parlamentu sprejetje interventnega zakona?
Javni zavodi imajo 170 milijonov evrov izgub iz preteklih let, konec maja pa so imeli za 151 milijonov evrov neplačanih računov, ki jim je že potekel enomesečni plačilni rok, sta ta teden na tiskovni konferenci predstavila združenje zdravstvenih zavodov in ministrica za zdravje, ki pa nista ovrednotila čakalnih dob. »Izguba« se je akumulirala tudi pri bolnikih, ki morajo nedopustno dolgo čakati.
Ali 100 ali 300 milijonov evrov?
Bolnišnice dolgujejo mnogim dobaviteljem denar tudi do šest mesecev, zato so jim prepuščene »na milost in nemilost«. V bolnišnicah so povedali, da imajo že težave z dobavami zdravil in materiala, nimajo pa nikakršnih pogajalskih možnosti pri nabavah. Dobavitelji bi lahko šli tudi v izvršbo, v tem primeru bi zaposleni ostali brez plač. Kako rešiti položaj?
Ministrica je jasno povedala, da pričakuje od vlade, da bo še pred počitnicami – torej ta mesec – zagotovila dodatni denar za zdravstvo. Glede zneska, ki ga bo predlagala, je bila skrivnostna. Toda razumeti jo je bilo, da je 108 milijonov evrov, o katerih so govorili na odboru za finance, premalo. Ocene o tem, kolikšno finančno injekcijo zdravstvo nujno potrebuje, so kljub podatkom različne in se gibljejo od 100 pa vse do 300 milijonov evrov.
Za postopno dokapitalizacijo 250 milijonov
»Vsekakor je treba nujno sanirati bolnišnice in pokriti njihove zapadle obveznosti. Način reševanja je lahko tak kot pri bankah, kjer so ustanovili slabo banko. Glede tekočih izgub pa je treba biti previden. Obstaja velika korelacija med izgubami in volitvami,« je dejal Dorjan Marušič. Po njegovih izračunih potrebuje sistem 250 milijonov evrov, če bi ga hoteli normalizirati, od tega 120 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih dob. Vendar ne naenkrat: »Sistemska sanacija zdravstva je v nasprotju s sanacijo bank dinamičen proces. Zdravstvo ne more absorbirati 200 milijonov evrov naenkrat, treba je iti korak za korakom,« pravi.
Dorjan Marušič Foto Leon Vidic/Delo
»Vlada letos načrtuje 20-odstotno povečanje programa, torej učinkovitosti sistema. Splošni dogovor je bil sprejet šele junija, torej bodo pogodbe sklenjene šele avgusta. Če bi sistem hotel to uresničiti, bi moral povečati produktivnost do konca leta za 60 odstotkov. To je nemogoče. Do zdaj se je izkazalo, da jo lahko na letni ravni poveča le za devet do 11 odstotkov,« pojasnjuje svoje dolgoletne izkušnje.
Odprava čakalnih dob je nujna, pravi: »Nujno je treba izboljšati dostopnost zdravstvenih storitev. Ljudi zanima visokokakovosten, varen sistem. Vlada je padla na izpitu. Po treh letih ni naredila nič,« je kritičen.
SD: Interventni zakon podpiramo
V SD podpirajo idejo o interventnem zakonu za zdravstvo. »Sam interventni zakon pa ne more rešiti vseh težav, temveč bi s takojšnjo stabilizacijo zdravstvenega sistema omogočil ljudem v najkrajšem času dosegljivost kakovostnih zdravstvenih storitev. Dodatno je potrebno učinkovito in hitro ukrepanje proti ugotovljenim nepravilnostim, denimo, za nas je nedopustna dolgotrajna kriza vodenja v UKC Ljubljana. Potrebna je takojšnja centralizacija najpomembnejših nabav v zdravstvu tudi formalno, in ne le prek predolgo trajajočih in neučinkovitih projektov, recimo začasno prek direktorata za javno naročanje na MJU. Potreben je dogovor o sistemskem financiranju potreb na področju zdravja, ki bi tudi srednjeročno omogočal stabilen sistem,« je odgovoril Dejan Židan, predsednik SD.
Dejan Židan Foto: Leon Vidic/Delo
Desus: Brez denarja bo jeseni kaos v zdravstvu
Karl Erjavec, predsednik Desusa, je ta teden ministrico pozval, naj odstopi sama. O interventnem zakonu za dokapitalizacijo zdravstva smo vprašali Tomaža Gantarja, podpredsednika Desusa, predsednika odbora za zdravstvo, ki sistem res dobro pozna.
»Zagotovo je treba v sistem vložiti več kot 100 milijonov evrov, hkrati pa je treba pripraviti spremembe, da v prihodnje ne bo takih izgub. To smo od ministrice zahtevali že ob lanski interpelaciji, a ni naredila nič. Zdravstvo je v resnici v težavah. Že sedanjih potreb ne more pokriti in čisto zavajanje je, da ministrica obljublja, kaj vse da bo zagotavljal v prihodnje. Brez organizacijskih sprememb in sprememb vodenja ne bo denar nič pomagal. Vlada veliko izbire nima: če ne bo zdaj nič naredila, bo jeseni velik kaos v zdravstvu, bolniki bodo še dlje čakali. Slovenija se v resnici oddaljuje od solidarnosti. Tisti, ki imajo denar, se zdravijo v zasebnem sektorju, tisti, ki računajo na javni sektor, pa zelo dolgo čakajo. Enkratna finančna injekcija je gasilski ukrep. Za to, da bodo bolnišnice v prihodnje normalno delovale, je treba povišati tudi cene zdravstvenih storitev. Glede na nezmožnost zagotavljanja dodatnih javnih sredstev bo treba najti druge rešitve,« je dejal Gantar.
Tomaž Gantar Foto: Igor Zaplatil/Delo
Premier Miro Cerar, SMC: Ministrica naj predlaga
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da še niso dobili predloga ministrice za zdravje: »O prerazporeditvi proračunskih sredstev se morata najprej dogovoriti vpleteni ministrstvi. Vlada predloga o prerazporeditvi še ni prejela. Ko ga bo, bo o tem odločala.« Ali bo glede na krizo v zdravstvu v kratkem sklican koalicijski vrh, kot pričakujejo v SD? »Zdravstvo je bilo predmet številnih koalicijskih razprav in tako bo tudi v prihodnje. Poseben koalicijski vrh na to temo za zdaj ni sklican. V SMC pričakujemo, da bo ministrstvo našlo in predlagalo ustrezno rešitev,« smo izvedeli v SMC.
