SDS bo zbirala podpise za referendum o 2. tiru

Največja opozicijska stranka je danes sporočila, da gredo aktivno v zbiranje podpisov za razpis referenduma o drugem tiru

Objavljeno
16. maj 2017 17.19
Z. P.
Z. P.

Ljubljana - SDS bo pomagala zbirati podpise za razpis referenduma o drugem tiru od Kopra do Divače, je včeraj prvič uradno oznanil poslanec SDS Ljubo Žnidar. Na kakšen način bo to potekalo, ni znal napovedati, pomembno je, pravi, da se ustavi predrag projekt.

Poslanec SDS Ljubo Žnidar je dejal, da v stranki ne nasprotujejo izgradnji drugega tira, ker bi želeli nagajati vladi, ampak zato, ker da jim vlada nikakor ne želi prisluhniti. V SDS podpirajo drugi tir, kar da imajo zapisano v svojih internih dokumentih in strategijah o igradnji infrastrukture. Proti vladnemu zakonu o izgradnji drugega tira so zato, ker je po njihovi oceni strokovno in finančno neustrerezen. V SDS pravijo, da bi po vladnem scenariju morali plačati minimalno 1,35 milijarde evrov za izgradnjo tira, sami pa zagovarjajo varianto, ki bi stala okoli 800 milijonov evrov. »V tem primeru gre za tako veliko razliko, da ne bo težko prepričati ljudi, da podrejo referendum,« pravi Žnidar.

Pobudo Vilija Kovačiča bo največja opozicijaska stranka podprla tudi z zbiranjem podpisov. Ali tudi finančno in kadrovsko, Žnidar ni odgovoril, po njegovem bo dovolj že, da pozovejo vse njihove člane in se bo hitro nabralo potrebnih 40.000 podpisov.

Svojo podporo referendumu izražajo tudi v ZL, kjer snujejo, da bi v kratkem vložili svoj zakon o drugem tiru, njihov osnovni namen pa je, da bi se iz projekta izgradnje drugega tira izločilo tuj kapital, v tem primeru madžarski. Veliko pomislekov do vladnega zakona ima tudi Zavezništvo Alenke Bratušek, a menijo, da referendum ne bo ničesar rešil. Problem je, kot pravi Bratuškova, da je vlada spala tri leta.

O referendumski pobudi naj bi danes javno spregovoril predsednik vlade Miro Cerar. Prvak Desusa Karl Erjavec pa je dejal, da  podpirajo zakon o drugem tiru, kljub nekaterim opozorilom, Tega referenduma po njegovem ni mogoče primerjati z referendumom o pokojninski reformi leta 2011, ko je padla Pahorjeva vlada.