Tiskane izdaje
Ljubljana - V SDS so napovedali ustavno obtožbo zoper predsednico vlade Alenko Bratušek, če ne bo odstopila do ponedeljka.
»Cincanje ki si ga privošči Alenka Bratušek, ne vodi nikamor,« je na današnji novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Očitajo ji predvsem, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev.
Na napoved se je že odzval predsednik DZ Janko Veber. Priznava, da je rok, ki so ga glede izvedbenega zakona zapisali v ustavo, že potekel, a po njegovem mnenju to ni tako zaskrbljujoče, saj je gospodarska rast v Sloveniji vse večja.
V SLS pa so poudarili, da je strokovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh poslanskih skupin, v večji meri zakon o fiskalnem pravilu uspela uskladiti, ter da je ostalo samo še nekaj odprtih vprašanj za dogovor na političnem vrhu. »Bolj kot ukvarjanje z ustavnimi obtožbami bi si zato želeli, da predsednica vlade v naslednjem tednu skliče zaključni sestanek in s tem odpre možnost za čimprejšnjo potrditev zakona v državnem zboru,« so zapisali in dodali, da to lahko stori tudi, če medtem odstopi s položaja, saj gre za nujno zadevo.
Poslovnik DZ določa, da najmanj deset poslancev lahko predlaga državnemu zboru, da obtoži predsednika vlade ali ministra pred ustavnim sodiščem. Uvedbo postopka o obtožbi predsednika republike državnemu zboru pa lahko predlaga najmanj 30 poslancev. DZ o obtožbi odloča z večino glasov vseh poslancev. Če je sklep sprejet, ga predsednik DZ pošlje predsedniku ustavnega sodišča. O obtožbi ustavno sodišče odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.
V samostojni Sloveniji sta bila doslej v DZ vložena dva predloga ustavne obtožbe, a ker nista dobila zadostne podpore poslancev, tudi nikoli nista prišla do presoje ustavnih sodnikov. Državni zbor o obtožbi sicer odloča z večino glasov vseh poslancev.
Leta 1998 je SDS, sicer neuspešno, v parlamentarno proceduro vložila predlog za ustavno obtožbo zoper tedanjega premiera Janeza Drnovška. Očitali so mu sklenitev tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom v letu 1995. V začetku leta 2010 pa so poslanci SDS in SLS vložili predlog ustavne obtožbe zoper tedanjega predsednika republike Danila Türka, ker da je kršil ustavo s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu.
Bratuškova je po včerajšnjem izstopu iz PS napovedala predčasne volitve, a točnega datuma odstopa s funkcije predsednice vlade še ni sporočila. O najprimernejšem datumu se bodo s koalicijskimi partnericami dogovorili predvidoma do konca tedna.
Najverjetneje bodo predčasne volitve jeseni. V prvem možnem roku, 13. julija, se namreč že začenjajo dopusti in bi bila udeležba manjša. Če bodo volitve konec septembra ali na začetku oktobra, bo Bratuškova uradno odstopila do septembra, če pa bile volitve julija, bi lahko Bratuškova lahko odstopila že konec tedna. Vsi ti proceduralni manevri so posledica dejstva, da je postopek razpustitve parlamenta relativno zapleten; če bi trajal zelo dolgo, bi bila vlada lahko več kot pol leta brez polnih pooblastil, pišemo v današnjem Delu.
