Tiskane izdaje
Zagreb − Slovenija in Hrvaška bosta pogovor o razrešitvi bančnega spora nadaljevali že maja ali junija. Že prihodnji teden naj bi, smo izvedeli neuradno, obe državi Banki za mednarodne poravnave v Baslu poslali skupno pismo in v njem zaprosili za nadaljevanje pogovorov.
Kot je dejal slovenski predsednik, ki danes končuje dvodnevni obisk na Hrvaškem, je bilo »srečno naključje«, da je med začetkom njegovega obiska v četrtek na sodišču v Zagrebu potekala tudi ena od dvajsetih obravnav hrvaške države oziroma njenih »pooblaščenih bank«, PBZ in ZaBe proti LB in NLB.
Srečna okoliščina je bila po njegovi oceni v tem, da so se zatem z gostitelji dogovorili za čim prejšnje reševanje spora v Baslu, kjer naj bi se obema zunanjima ministroma, Karlu Erjavcu in Vesni Pusić, predvidoma pridružila tudi finančna strokovnjaka France Arhar s slovenske strani in njegov kolega Zdravko Rogić. »Tako naj bi se izognili novim zapletom zaradi primerov tožb, ki potekajo na hrvaških sodiščih proti slovenskim bankam kljub zavezam vlade v Zagrebu, da bodo postopke ustavili takoj po podpisu memoranduma na Mokricah 11. marca,« je bilo slišati.
Zagotovo pa je bil eden bolj zanimivih podrobnosti srečanja na najvišji ravni dejstvo, da je Pahorjev gostitelj, hrvaški predsednik Ivo Josipović, že v četrtek poudaril, da je memorandum mednarodna pogodba, kot opozarja tudi Slovenija. Mednarodne pogodbe pa so nad domačo zakonodajo, na katero se sklicujejo odvetniki Privredne banke Zagreb (PBZ) in Zagrebške banke v postopkih proti slovenskim bankam.
Na dopoldanskem, oziroma bolje poznojutranjem pogovoru s šefom hrvaške vlade Zoranom Milanovićem, pa smo tudi izvedeli, da sta oba »absolutno soglašala z nadaljevanjem reševanja spora o LB v okviru marčevskega memoranduma z Mokric«, ki predvideva pogajanja na podlagi sporazuma o nasledstvu.
Po srečanju z Milanovićem se je predsednik Pahor skupaj z gostiteljem Ivom Josipovićem udeležil srečanja hrvaško-slovenskega gospodarskega foruma, kjer se je v nagovoru dotaknil gospodarskih ukrepov v Sloveniji. Dejal je, da »podpira dvig davka na dodatno vrednost v Sloveniji, saj je ta korak neprimerno boljši, kot uvedba kakšnega kriznega davka [na Hrvaškem so pred časom uvedli tako imenovani harač, ki pa ni prinesel želenih učinkov], absolutno pa je tudi za sprejem referendumske zakonodaje, uveljavitve fiskalnega pravila ter za sanacijo bančnega sistema.«
Opoldne pa sta oba predsednika, slovenski in hrvaški, spregovorila študentom pravne fakultete zagrebške univerze. Slovenski predsednik je študentom na eno od vprašanj med drugim odgovoril, da »Hrvaška postaja članica Evropske unije v času, ko imamo pred seboj dva možna koncepta razvoja Unije. Prvi je tisti, da bo 28 članic ostalo skupaj v EU iste kategorije. Ta teza je bila samoumevna do uvedbe evra. Druga možnost pa je, da se bo Evropa v prihodnjih letih razcepila v EU prve in druge kategorije, pač glede na sposobnost posameznih držav članic. Če bo prevladala druga opcija, bo EU v nekaj letih sklicala konvencijo, kjer bo sklenjen dogovor o poglobljeni Uniji. Ni nujno da bodo v tem, drugem scenariju, države članice imele možnost da se same odločijo, v kateri kategoriji bodo. Proces neke selekcije poteka že zdaj. Sicer še nima imena, a obstajajo države, ki so same sposobne reševati svoje težave, in tiste, ki potrebujejo pomoč ali so le predmet špekulacij o morebitni pomoči; med slednjimi je tudi Slovenija,« je dejal Pahor in dodal, da verjame, da se bo Slovenija skozi šivankino uho izvlekla iz težav. »Smo na točki, kjer se odloča, ali bosta Slovenija in Hrvaška prišli v Evropo prve ali druge kategorije,« je še dejal Pahor. Njegov hrvaškim kolega Josipović pa je študentom na eno od vprašanj odgovoril, da sta obe državi pač naravni zaveznici.
