Tiskane izdaje
Ljubljana – Iz nabora opravil, ki se s pravosodnega ministrstva in sodnega sveta prenašajo na predsednika vrhovnega sodišča, je razvidno, da se predsednika najvišjega sodišča v državi postavlja v položaj birokrata, saj se mu nalaga veliko administrativnih poslov, hkrati pa so nekatere njegove pristojnosti pogojene s soglasjem resornega ministra.
Vrhovno sodišče sicer podpira usmeritev, da se povečajo pooblastila in odgovornost predsednikov sodišč za kakovost sodnih storitev, vendar ne tako, kot je predlagano.
To je le ena izmed pripomb vrhovnega sodišča na novelo zakona o sodiščih, o kateri bo – poleg novele zakona o sodniški službi – na predlog PS državni zbor danes opravil splošno razpravo.
Gre za predloga zakonov, ki sta v preteklih dneh sprožila kar nekaj ostrih besednih spopadov med sodno in izvršno oblastjo.
Temeljna pripomba sodstva namreč je, da se z nekaterimi novimi rešitvami vnašajo drugačna medsebojna razmerja med dvema vejama oblasti, ne da bi vlada utemeljila, zakaj se je odločila za to.
Mednje spada tudi možnost neposrednega nadzora službe pravosodnega ministrstva, ki bo lahko preverjala, ali posamezno sodišče izpolnjuje letne načrte dela. Če jih ne, bo to lahko privedlo tudi do razrešitve predsednika sodišča.
Enako velja tudi za možnost, ki jo vnaša predlog novele zakona o sodniški službi in po kateri bo pravosodni minister kadar koli, tudi med sojenjem o konkretni zadevi, lahko zahteval izdelavo ocene sodniške službe o tem sodniku.
