Šestnajst enot zarisanih, urejajo še podrobnosti

Po vrsti pomislekov v zadnjih mesecih, bo vlada predvidoma na prihodnji seji potrdila reorganizacijo centrov za socialno delo.

Objavljeno
24. maj 2017 17.32
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ljubljana – Predvidoma danes se bodo predstavniki koalicije ponovno sestali, da se dogovorijo o še nekaj podrobnostih, povezanih z reorganizacijo centrov za socialno delo. Čeprav je bilo do pred kratkim slišati precej pomislekov, so pojasnila in varovalke v predlogu večino očitno prepričali.

V načrtu je, da bi zakon o socialnem varstvu, ki je temelj za reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD), vlada obravnavala na seji prihodnji teden. Glede na dosedanji potek usklajevanj med koalicijskimi strankami sicer ni izključeno še kakšno presenečenje, a načeloma naj bi se precej približali za vse sprejemljivemu predlogu. Osnova za spremembe pri projektu z geslom Na teren, bližje ljudem ostaja takšna, kot so si jo prvotno zamislili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so pa v iskanju čim širšega soglasja sprejeli nekaj kompromisov in vgradili določene varovalke.

Vsebina v zakonu, 
shema v uredbi

Po novem naj bi se obdržalo vseh 62 centrov za socialno delo, z vsemi 1169 zaposlenimi, kot lokalne enote in vstopne točke za vse pravice. Te pa bi razbremenili administrativnih nalog in upravnih postopkov, ki bi se prenesli na 16 območnih centrov za socialno delo. V teh bi se združile pravne, finančne in računovodske zadeve za vse enote v regiji pa tudi interventne službe, strokovni mobilni timi in podobno. Pri tej organizacijski shemi so imeli zadržke tako v Desusu kot v SMC. Desus sta skrbeli izguba pravne subjektivitete lokalnih enot in potencialna centralizacija, SMC pa je od ministrice Anje Kopač Mrak zahtevala pojasnila, po kakšnih kriterijih so združevali centre v območne enote. Vtis je, da je razlaga, da so sledili statističnim regijam, z nekaj izjemami, zalegla, v zadnji fazi usklajevanj se je resorno ministrstvo povezalo z ministrstvom za javno upravo.

Zdaj je dogovor, da bi se vsebinske rešitve, ki se nanašajo na kakovost dela, urejale v zakonu, organizacijska shema pa bi se opredelila v uredbi. Ministrica zagotavlja, da so s številnimi varovalkami preprečili izvzemanje centrov iz lokalnega okolja, kar je bila ena glavnih bojazni Desusa. »Poskušamo najti kompromis pri tem, da nihče ne bi čutil, da karkoli izgublja,« je dejala Anja Kopač Mrak, ki upa, da bodo tam, kjer je kadrovska podhranjenost najbolj akutna, lahko zagotovili nove zaposlitve, saj je eden od ciljev večja dostopnost storitev. Centri ostajajo ključni nosilci sociale v okolju in bo vloga lokalne skupnosti še močnejša kot danes, med drugim z večjim številom predstavnikov v svetu CSD, pravijo na ministrstvu.

Za povečavo klikni na grafiko.

Med drugim bodo vpeljali nov organ, svet lokalnih skupnosti. V Desusu priznavajo, da s kompromisom niso povsem zadovoljni, a bodo projekt podprli. »Večji del naše poslanske skupine je imel pri tem težave zaradi selitve javnega sektorja kot celote, ne le CSD. Izražali smo bojazen, da se centri odpeljejo iz manjših krajev, kot so se davčne pisarne in se bodo sodišča. Ni sicer bistveno, a tudi ne nepomembno, da so se območni centri poimenovali po pokrajinah, ki jih pokrivajo, ne po mestu, kjer je sedež. Dosegli smo, da bodo v nekaterih manjših enotah potekale dejavnosti, ki naj bi se izvajale samo na sedežih. To je spodbudno. V zakonu smo zapisali tudi, na katerem področju deluje kak center. Organizacijska oblika se bo zapisala v uredbi, ki se spreminja s soglasjem državnega zbora, kar je zagotovilo, da bodo službe ostale na terenu in se ne bodo selile v regijska središča,« je pojasnil Franc Jurša, vodja poslanske skupine Desusa. Želeli in tudi dobili so varovalko, da lokalna skupnost ocenjuje delo lokalnega CSD, s tem, da dá mnenje ob imenovanju vodje svoje enote oziroma pomočnika direktorja območnega sedeža.

Zemljevid območnih enot z njihovimi sedeži je načeloma že začrtan, se pa utegne še kaj spremeniti pri ljubljanski enoti, ki je zelo velika, in morebiti še pri katerem kraju.

Poenostavitev 
z informativno odločbo

Ena od novosti, ki naj bi jih vpeljali v centre, da bi poenostavili njihovo delo in tudi olajšali postopke ljudem, je uvedba informativnih odločb za letne pravice, kot so subvencije za vrtec in malico, otroški dodatki, državne štipendije. Narejena bi bila po vzoru dohodninskih odločb, ljudem ne bi bilo več treba oddajati vlog vsako leto, če se z izračunom ne bi strinjali, pa bi vložili ugovor. Prve odločbe nameravajo, če bo zakon pravočasno sprejet, izdati jeseni prihodnje leto.

Po drugi strani pa se z reorganizacijo vpeljuje tudi aktivna socialna politika s programi socialne aktivacije za dolgotrajne prejemnike denarne socialne pomoči. Projekt, ki se bo financiral iz evropskih sredstev, bo predvidoma trajal do leta 2022, v njem bo sodelovalo 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo povezovali centre za socialno delo in zavode za zaposlovanje.

Če ne bo kakšnih novih političnih momentov in se bo koaliciji uspelo dogovoriti, da vlada prihodnji teden potrdi predlog, bi ga državni zbor lahko obravnaval na svoji julijski seji, konkretni organizacijski premiki pa bi se začeli konec leta.