Simona Kustec Lipicer: Kot država se ne smemo ukvarjati le z ograjo

Prva ženska, ki vodi poslanski klub največje vladne stranke, ki je po dveh letih še največji v zgodovini državnega zbora.

Objavljeno
11. avgust 2016 16.36
Simona Kustec Lipicer, vodja poslanske skupine SMC, v Ljubljani, 10. avgusta 2016. [Simona Kustec Lipicer,SMC,stranke,poslanci,politiki,politika]
Peter Jančič
Peter Jančič

Ker je novinka v politiki, na Simono Kustec Lipicer v začetku mandata med izkušenimi poslanci ni bilo veliko stav, da bo dolgo zdržala na vrhu poslanske skupine največje stranke. A s samosvojim slogom in zadržanostjo po dveh letih še vodi poslansko skupino, v kateri pa je poslanec manj kot na začetku mandata.

Poglede o pretresih v koaliciji in lastni stranki ob Luki Koper, turbulencah v vladni ekipi in dilemah politike je predstavila v majhni podstrešni pisarni, ker običajni prostori poslancev SMC zaradi poletnega popravljanja inštalacij niso uporabni.

Vas premier Miro Cerar informira o iskanju finančnega ministra?

Seznanjeni smo, da obstaja nabor kandidatov. V skupini smo imeli razpravo, ki pa je bila bolj kot o imenih o kvalifikacijah, ki jih želimo. Želimo strokovnjaka, ki razume program SMC in bi bil nekoliko bolj drzen, ko gre za investicije.

Kdo vodi usklajevanja proračunskih dokumentov, ki bi morali biti po počitnicah predlagani DZ?

Sodelujemo z državno sekretarko Matejo Vraničar Erman, v stikih pa smo tudi z ministrico Alenko Smerkolj. Delo poteka nemoteno. Po tirnicah, ki jih je zastavil prejšnji minister.

Kdaj bo premier predlagal ministra?

Predvidoma zadnji teden avgusta bodo končni pogovori in po tem bo predsednik predlagal kandidata. V začetku septembra naj bi bila sklicana izredna seja DZ.

Julija so poslanci Desusa glasovali proti ministrici svoje lastne vlade, ki je zato skoraj padla. Je bil to enkraten dogodek ali le začetek?

Pričakujemo, da bo imenovanje finančnega ministra koalicijsko usklajeno in da ga bodo podprle vse koalicijske stranke. To je sestavni del korektnega partnerstva. Pri ministrici za delo so bile v ozadju interne politične napetosti med koalicijskima partnerjema, ki se ne bi smele pokazati na takšen način.

Bi se lahko zapletlo pri glasovanju o ministru za infrastrukturo Petru Gašperšiču?

Vlada se je seznanila z odgovorom ministra na interpelacijo. Če sem prav razumela, ni bilo večjih težav.

Ministri Desusa in SD niso imeli pomislekov?

Vseh podrobnosti, kako je bilo v vladi, ne poznam. Pričakujem pa, da se bomo na koalicijskem vrhu in po dodatnih pogovorih poslanskih skupin odzvali koalicijsko enotno.

Matjaž Han ali Franc Jurša nista ...

Ne. Nobenih pogojevanj ali izsiljevanj ni bilo. SMC takšnega pristopa niti ne sprejema. To bi bilo politično nekorektno in neodgovorno.

Težave so bile tudi v SMC. Ob poskusu menjav na vrhu Luke Koper sta Tilen Božič in Marko Ferluga zamrznila članstvo v stranki.

Kot podpredsednica SMC sem to razumela kot signal, da nismo ustrezno komunicirali z vsemi člani stranke. Kot vodja poslanske skupine pa lahko zagotovim, da smo storili, kar je bilo v naši pristojnosti ali moči. Aktivno smo sodelovali na sejah komisije za nadzor javnih financ. Poslanca sta imela mojo polno podporo.

Bosta podprla ministra?

Kot sem že omenila, bomo o tem govorili v začetku septembra.

Ob izstopu Franca Laja ste ocenili, da bi morali prestopniki vrniti mandat. Ali po množici prestopov še zastopate to stališče?

Popolnoma. Imamo volilni sistem, ki omogoča, da poslanec, ki je bil izvoljen kot predstavnik stranke, s seboj odnese mandat, ki v tem pogledu ni njegov oseben. To je stvar interpretacije, predvsem pa politične kulture. Problem je, ko posameznik poslanstvo politike vidi le skozi oseben interes in lastno promocijo.

Kako se je v poslanski skupini ujel Jani Möderndorfer, ki je že večkrat prestopil?

Je eden od 35 poslancev SMC. Prinesel je veliko izkušenj in znanj. Za nas je pomembno, da sprejema programsko vizijo SMC in da se je vključil v dinamiko skupine.

Premier je napovedal spoštovanje sodbe ustavnega sodišča in enako financiranje programov javnih in zasebnih osnovnih šol, kar bi morali uzakoniti lani. Kdaj boste?

Potekata dva vzporedna procesa. Predlog za spremembo ustave poskuša financiranje bolj jasno urediti ...

Predlagan je bil, da sodbe ne bi izvršili ...

Drug proces je popravljanje zakona. Spremembo vlada pripravlja, postopek se bo začel. Se je pa pokazalo, da je mogoče sodbo ustavnega sodišča brati različno. Zelo ostro branje bi pomenilo, da bi bilo zasebno šolstvo poslej še v slabšem položaju. V SMC zasebno šolstvo vidimo kot obogatitev javnega in ga nočemo onemogočiti.

Boste za spoštovanje sodbe, čeprav sta dve koalicijski stran- ki podpisali v predlogu spremembe ustave, da jo povsem zavračata?

Ustavno sodišče je vrhovni pravni razsodnik. Moramo ga spoštovati in poiskati politične rešitve, da ugotovljene pravne dileme ustrezno odpravimo. Včasih je to težje, včasih lažje, ampak to je temeljna naloga zakonodajalca. Veliko je sodb ustavnega sodišča, ki niso realizirane več mandatov. Tudi problem s financiranjem zasebnih osnovnih šol smo na neki način podedovali. Predlagali bomo rešitev, za katero se zavedamo, da bo morala v zakonodajni proceduri skozi sito preverjanja politične volje in interesov.

Desni opozicijski SDS in NSi menita, da koalicija ne bo vzdržala, in se kadrovsko pripravljata na volitve. Se tudi vi?

Septembra se bo začel drugi polčas, ne razmišljamo o predčasnih volitvah. Volivci so nam zaupali mandat, da ga pripeljemo do konca, in ne da ponavljamo pretekle strankarske peripetije in konflikte. Zaradi teh smo imeli že dvakrat predčasne volitve, kar ni koristilo ne državi ne ljudem.

Premier je povedal, da bo ograja na meji s Hrvaško, dokler bo to nujno. Jo podirate ali dograjujete?

Zelo pozorni smo, kaj se dogaja z odnosom med Evropsko unijo in Turčijo, pa tudi na zadnje pogovore med Turčijo in Rusijo. Ta teden je bilo novo silovito obleganje v delu Sirije. V tem je srž problema. Kot država se ne smemo ukvarjati le z ograjo in s tem, kaj bomo storili, če ali ko bodo begunci nekoč spet prišli na našo mejo. Naša odgovornost je, da smo aktivni v mednarodnem prostoru, da pripomoremo k začetku razreševanja problema, kjer je nastal. Kaj se bo zgodilo z nekaj tisoč ljudmi, ki bežijo pred vojno in bodo morda nekaj časa potrebovali našo pomoč, je pomembno, a ne osrednje vprašanje.

Vas skrbijo dodatne ograje in nadzor, ki ga vzpostavlja Avstrija?

Verjamem, da se noben teror ne sme in ne more reševati s terorjem. Terorja, pred katerim nedolžni iz Sirije bežijo, ne smemo v Evropi reševati tako, da sami sebe zapiramo. Ti ljudje ne prihajajo, da bi nas osvojili. Bežijo pred vojno. Najti jim moramo začasen in varen prostor pod soncem in jim pomagati, da se bodo lahko vrnili domov, v mir. Bežijo, ker jim njihova država ne zagotavlja temeljne varnosti.

Strah spodbujajo obsežne ekonomske migracije proti Evropi zadnje leta, več fenomenov se meša ...

Vsekakor. A tudi Evropejci smo nekoč zaradi vojnih in ekonomskih vzrokov migrirali drugam, na druge celine, ki nam niso gradile ograj ali nas pošiljale nazaj.

Na desni je bilo več pozivov iz konkurenčnih strank predsedniku največje Janezu Janši, naj se umakne, da bi desnica lahko prevzela oblast. Kako gledate ne to?

Posamezne stranke, velja za desne in leve, se mnogo raje ukvarjajo z drugimi strankami kot same s seboj. To je napaka. Streljajo se v koleno. Velikokrat je to dodatno začinjeno z vaše strani. S strani medijev. In potem smo v začaranem krogu, ki ne koristi nikomur.

Kaj štejete za svoj največji dosežek, kar zadnji dve leti vodite poslanski klub SMC?

Dosežek je, da gre Slovenija naprej. A to ni moj dosežek ali dosežek poslanske skupine. Politika je skupinska igra. Kot pri športu lahko do rezultata prideš le z jasnimi cilji, poštenim pristopom, veliko dela, odrekanjem, medsebojnim sodelovanjem. Tako kot športnik ne more brez trenerja, v večstrankarski demokraciji nobena stranka ne more uspešno delovati brez notranjega sodelovanja in sodelovanja z drugimi strankami ter okoljem. Vesela sem, da smo v prvem delu mandata pod vodstvom političnega samorastnika SMC povrnili politično stabilnost in državi, predvsem pa našim ljudem, omogočili temelje za nove korake. Ti morajo določevati tempo drugega polčasa.