Sindikalna fronta vlade še brez napredka

Ljubljana – Pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja še niso prinesla občutnega napredka. Vlada je včeraj sindikatom predstavila svoj približevalni predlog, ki pa ni bil dovolj za sklenitev dogovora. Nekoliko so popustili tudi sindikati, a le toliko, kot je to storila vlada.

Sindikati vztrajajo, de je izhodišče za pogovor o nadaljnjih varčevalnih ukrepih, ki bi veljali v letu 2016, dogovor, sklenjen leta 2014. Ta predvideva, da se trenutno veljavni ukrepi sprostijo z začetkom prihodnjega leta. V svojem predlogu, ki so ga kot odgovor na vladni predlog včeraj predstavili vladnim pogajalcem, se o nižjem regresu in podaljšanju ukrepov iz zakona za uravnoteženje javnih financ sploh niso pripravljeni pogajati.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je povedal, da bi privolili v desetodstotno znižanje premij za dodatno pokojninsko zavarovanje, pri sprostitvi plačne lestvice pa na en mesec zamika, kar pomeni, da bi se zdaj znižana plačna lestvica namesto z januarjem leta 2016 sprostila s februarjem istega leta. »Sindikati so popustili enako, kot je to naredila vlada,« pravi Štrukelj, ki je obenem okrcal vlado, da so v pogajanjih še vedno pri lekarniški tehtnici, kjer se tehtajo male količine. »Zelo nenavadno je, da vlada te mikroskopske premike dela tri tedne pred koncem pogajanj, in upam, da ve, kaj počne,« opozarja Štrukelj, ki se mu zdi, da je vladi vseeno, ali bo dogovor s sindikati sploh dosegla.

Minimalna popuščanja na obeh straneh

Vlada je pri plačni lestvici popustila le za mesec dni. Če je sprva želela podaljšanje veljavnosti znižane plačne lestvice doseči za celotno leto 2016, je zdaj pripravljena privoliti v to, da bi bila ta znižana »le« 11 mesecev. Sindikatom pa je ponudila tudi sicer še vedno znižan, a glede na letos nekoliko višji regres. Pri regresu bi tudi prihodnje leto ohranila različno višino izplačila, ki bi bilo odvisno od plačnega razreda, tako da bi ga vsem od vključno 17. plačnega razreda navzgor – glede na letos – zvišali za sto evrov. Tako bi zaposleni, ki so uvrščeni od 17. do 30. plačnega razreda, prihodnje leto prejeli 584 evrov, uvrščeni od 31. do 40. razreda 446 evrov, od 41. do 50. razreda 200 evrov, vsi, ki so v višjih plačnih razredih, pa niti prihodnje leto ne bi prejeli regresa. Za sindikalno stran, kot omenjeno, to ni sprejemljivo.

Po sedanjem vladnem predlogu zaposlenim v javnem sektorju niti prihodnje leto ne bi pripadala redna delovna uspešnost, ohranili bi omejeno izplačevanje delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela. V dodatno pokojninsko zavarovanje pa bi se tudi prihodnje leto vplačevale znižane premije, kot to že velja za letos.

S potekom pogajanj ni pretirano zadovoljen niti minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki je včerajšnja pogajanja prekinil, saj je vladna stran ugotovila, da ob tako minimalnem popuščanju sindikatov nima več mandata za njihovo nadaljevanje. Po njegovih besedah je sindikalna stran popustila le toliko, da »je od skupnega predloga za več kot 200 milijonov v resnici popustila za štiri, pet milijonov evrov«, zato bi po njegovem težko rekli, da je to »radikalno popuščanje«. Pričakovanja sindikalne strani zato daleč presegajo mandat vladne pogajalske skupine, meni minister, ki dodaja, da morajo, če želijo sredstva za plače povečevati, to nekje vzeti. Zato se mora vlada odločiti in si odgovoriti na vprašanji, »za koliko morebiti še lahko povečamo maso za plače in kako to pokriti«. Pogajanja bosta obe strani nadaljevali v ponedeljek.

Še ena fronta s sindikati javnega sektorja

Ob robu pogajanj o plačni politiki pogajalska skupina sindikatov državne uprave zahteva umik predloga zakona o javnih uslužbencih, ki ga državni zbor namerava sprejeti po nujnem oziroma skrajšanem postopku. Predlog po mnenju skupine enostransko posega v delovnopravni status zaposlenih, saj predvideva ukinitev uradniških nazivov in novo ureditev sistema uradniških delovnih mest. S predlogom želi vlada zagotoviti učinkovitejši sistem uslužbencev, ga poenostaviti in – kjer je to smisleno – izenačiti status uslužbencev v javni upravi z zaposlenimi v zasebnem sektorju. Po mnenju omenjen skupine sindikatov se vprašanja, ki jih ureja vladni predlog, lahko ureja le v kolektivni pogodbi in v socialnem dialogu, ne pa z enostranskimi »oblastnimi akti«.