Tiskane izdaje
Ljubljana -- Prvi obisk hrvaškega zunanjega ministra Davorja Iva Stiera je bil vljudnosten: prva diplomata sta ponovila docela različni stališči ene in druge države, gost je rekel, da je arbitražni proces preteklost in protestiral zaradi žične ograje na meji, ki da je na hrvaškem ozemlju.
Slovenija in Hrvaška ostajata glede najtežjega meddržavnega vprašanja, določitve meje s pomočjo arbitraže, daleč narazen. Novi vodja zagrebške diplomacije je povedal, da je »arbitražni sporazum passe«, o meji bi se po njegovem prepričanju sosedi morali dogovoriti dvostransko. Na skupni novinarski konferenci po pogovorih je Stier problematiziral žico na meji pri Čabranki in izjavil, da je nesporno nameščena na hrvaškem teritoriju, kar da dokazujejo tudi zemljevidi slovenske geodetske uprave. Po njegovih besedah je treba to vprašanje hitro rešiti, zunanja ministra ga danes nista mogla.
Meja med državama še ni določena, določilo jo bo arbitražno sodišče, k temu sta se Slovenija in Hrvaška zavezali z mednarodnim sporazumom, je znova povedal zunanji minister Karl Erjavec. Meje »ne morejo določati neki zemljevidi«, je še rekel gostitelj in Stierove trditve imenoval »zelo ambiciozne«. »Težko je sprejeti avtoritativno hrvaško stališče«.
Z arbitražo je konec in prej, ko se bo to dojelo, bolje bo za vse, se je na povedano odzval vodja hrvaške diplomacije. Sosednji državi bi morali doseči bilateralni sporazum, je rekel Stier. »Mi smo na to pripravljeni.«
Ni hotel komentirati trditev slovenskega ustavnega sodnika Mitje Deisingerja v pogovoru za Demokracijo, češ da mu je hrvaški kolega rekel, da je Hrvaška posnetek spornega telefonskega pogovora Sekolec-Drenik dobila od Združenih držav -- in sicer zaradi domnevno preveč proruske drže Slovenije; mimogrede ameriško veleposlaništvo v Ljubljani je danes to zanikalo. Stier je odgovoril, da posreduje stališča, ki ustrezajo dejstvom; dejstva, da so v tem primeru prisluhov znana, hrvaška vlada je razkrila vse in tudi Slovenija je priznala svojo odgovornost za kršitev arbitražnega sporazuma s tem, ko sta arbiter in agentka odstopila. Menil je tudi, da se celo slovenska stran zaveda, da je arbitraže konec, saj na mejo postavlja žično ograjo in na ta način krši določila arbitražnega sporazuma. Kljub vsemu si Hrvaška želi dobrih odnosov in rešitev odprtih vprašanj.
Erjavec je pripomnil, da je tudi arbitražno sodišče poleti v delni razsodbi odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, vendar kršitve niso bile tako hude, da se arbitraža ne bi mogla nadaljevati. »Ne predstavljam si, da Hrvaška kot članica Evropske unije in Nata ne bo spoštovala odločitev sodišč, ki so izdane na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb. Izjava, da je arbitraža passe, je zelo pogumna. Ko bomo zavrteli te posnetke čez nekaj let, mislim da bo nekomu nerodno,« je izjavil minister.
O vprašanju Ljubljanske banke je minister Stier rekel, da je Hrvaška izpolnila svoje obveznosti iz mokriškega sporazuma, svojima bankama je naročila, naj na sodiščih na Hrvaškem zahtevata »zastoj« v tožbah, da pa tega ni storila Slovenija. Slovensko stališče je, da bi morala sosednja država procese povsem zaustaviti, dokler ne bo dosežena rešitev v okviru nasledstva.
Ministra sta se še dogovorila, da bosta sosednji državi obudili stalno mešano komisijo po sporazumu obmejnem sodelovanju (Sops), s tem naj bi rešili primera žične ograje, ki je zaprla prehoda v uporabi lokalnih prebivalcev. Erjavec je pojasnil, da namen tehničnih preprek na meji ni oviranje gibanja lokalnega prebivalstva, temveč preprečevanje nezakonitih prehodov. Ministra sta se strinjala tudi o pogostejših srečanjih komisije za urejanje povojnih grobišč in tiste za okrepitev sodelovanja pri skupnih čezmejnih projektih.
