Tiskane izdaje
Celje – Na sobotni klavzuri SLS je razširjeno vodstvo stranke sklenilo podaljšati čas za vložitev kandidatur pred volilnim kongresom 6. decembra. Na njem bodo volili novega predsednika, potem ko je po neuspehu odstopil Franc Bogovič, in druge člane organov stranke. Na klavzuri je bilo slišati, da se mora stranka posodbiti.
Stranka SLS z bogato zgodovino v slovenskem političnem prostoru se je po presenetljivem izpadu iz parlamenta znašla pred veliko dilemo – kako spet osvojiti simpatije in srca volivcev, ki so SLS pred več kot desetimi leti še izrekali veliko podporo, saj je bila celo druga politična stranka za nekdanjo LDS. Na sobotni klavzuri, ki so se je udeležili nekateri nekdanji predsedniki strank (brata Marjan in Janez Podobnik, Bojan Šrot), nekdanji poslanci, številni župani, so imeli, kot je pozneje pojasnil Franc Bogovič, odkrit pogovor. Cilj tega je pomiritev duhov v stranki, ker lahko le tako navzven deluje kot eden, pri čemer nameravajo še naprej ohranjati tradicijo stranke, in sicer notranjo demokracijo, kar je SLS do zdaj vedno krasilo.
Nič še o imenih
O konkretnih imenih, ki bi stranko lahko prevzeli in popeljali na pot sprememb, menda niso govorili. Da bi pri tem lahko nastajale težave, Bogovič zanika, čeprav so na klavzuri sklenili, da se roki za vlaganje kandidatur podaljšajo za teden dni s 17. na 26. november. Edini razlog za podaljšanje rokov, da je pomanjkanje časa po lokalnih volitvah.
SLS je – tako kot vse druge stranke – letos divjala od volitev do volitev, zato njeni člani niti niso imeli dovolj časa za premislek, koliko se nameravajo žrtvovati za prihodnost stranke. Teden dni dodatnega časa naj bi omogočil zbran premislek vsem. Podaljšanje zato ne pomeni, da v stranki nimajo ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti SLS.
Bogovič dodaja, da bodo poleg potencialnih kandidatov za predsednika stranke, teh pa bo po njegovem mnenju več, pomembne tudi ekipe, ki jih bodo sestavljali, ter vizija, ki jo nameravajo uresničevati. V vsem tem se nameravajo pogovoriti na še eni klavzuri, ki jo bodo organizirali teden dni pred kongresom. »Na klavzuri smo ugotovili, da je treba dobiti ekipo, v katero sodijo tako tisti, ki so se v preteklosti že izkazali, kot mlajši, ki morajo dobiti svojo priložnost. Ti bodo morda znali nagovoriti tudi tiste volivce, ki jih danes ne znamo več privabiti na volitve,« je dejal Bogovič.
Predsednik stranke v odstopu je dejal tudi, da hočejo v prihodnje predstavljati stranko, ki v slovenski politični prostor vnaša stabilnost, mirnost in povezovalnost. To bi, dodaja, lahko bila podlaga za novo podobo SLS, da bi jo volili ljudje iz njihove tradicionalne baze pa tudi taki, ki jih do zdaj še niso volili. Bogovič je pojasnil še, da ne bo kandidiral za predsednika stranke.
Vrnitev ne bo preprosta
Janez Podobnik, predsednik SLS od 2003 do 2007:
»Politične stranke kot ključni element parlamentarnega sistema so v krizi. Njihova izrazita presonifikacija predsednika strank je velik problem slovenske strankarske scene. V takih razmerah imajo svoj del krivde tudi mediji, kajti, kadar se daje prednost le predsedniku stranke in kadar pade predsednik stranke, z njim pade tudi stranka. Bistvo strank pa so močne skupine talentiranih in predanih ljudi z izkušnjami. SLS se je takim okoliščinam prilagajala, čeprav ni bilo nobene potrebe za tako usmeritev.
V SLS smo ravnali modro, ker smo razpisali kongres po lokalnih volitvah. Prepričan sem, da ljudje nagrajujejo umirjenost in trezno presojo. Zdaj smo se sestali in si priznali napake. Pri tem pa je treba biti tudi pošten: po 25 letih delovanja SLS sta se koncept programske usmeritve in kadrovski potencial izčrpala. Ocenjujem, da je to po svoje razumljivo za vsako politično stranko, ki deluje toliko časa. Prišel je čas za zamenjavo generacij, ki pa se lahko nekoliko zaplete, če so predsedniki stranke prehitro zamenjani.
Klavzura je pokazala zelo realno oceno, da vrnitev ne bo preprosta, vendar priložnosti je veliko. Zakaj? Tudi zato, ker je tudi koncept ustanavljanja instantnih političnih strank v krizi. Verjamem, da bo v prihodnje nagrajena tudi trajnost, česar imamo v SLS veliko.
Imamo tudi nekaj nadarjenih mlajših članov stranke in nekaj starejših. Prepričan sem, da velike gneče za prvo mesto v stranki ne bo, ker je to zelo odgovoren položaj, predvsem pa, ker stranka zdaj nastopa z zunajparlamentarnega odra. Vse to se zdi zelo neatraktivno, delo predsednika stranke bo nehvaležno in garaško. Na tnalu novega predsednika je profesionalna kariera in družinsko življenje.
Menim tudi, da se slovenske politične stranke ne morejo izkazati z notranjo demokracijo, ki jo v SLS gojimo. Klavzura nas je tudi naučila, da je treba stranko graditi od spodaj navzgor - vizija in karizma sta pomembni, a je treba biti tudi trdno povezan z ljudmi. Sem realist - treba je imeti čvrste temelje v zgodovini, kar SLS ima, zdaj pa je treba iskati inovativne poti v skladu z duhom časa, v katerem živimo.
Politično sidro na desnici
Andrej Umek, predsednik komisije za analizo neuspeha SLS in član nadzornega sveta:
»V SLS ugotavljam, da je neuspeh stranke predvsem posledica dejstva, da se stranka ni dovolj odločno odzvala na nenormalno stanje v politiki, ki se je pojavilo v zadnjem obdobju. K temu so veliko pripomogle okoliščine, kot so gospodarska kriza, velika brezposelnost in javnofinančne težave, kar je ustvarilo ugodne pogoje za vzpon mesijanskih strank - stranke, ki se imenujejo po predsednikih strank.
To je bila v slovenskem prostoru popolna noviteta, na kar se v SLS nismo znali dovolj odločno odzvati in ljudem povedati, katere so prednosti etablirane stranke, ki se je pripravljena reformirati in odzivati na izzive sedanjosti in prihodnosti. V tem procesu smo zamujali, verjetno tudi zaradi pritiska trojnih volitev v letošnjem letu. Morda so te izjemne okoliščine v določenem trenutku presegle naše človeške in delovne sposobnosti, ker se moramozavedati, da v SLS nimamo veliko profesionalnih politikov.
Prepričan sem, da se SLS lahko vrne v strankarsko prvo ligo slovenske politike. V analizi ugotavljamo, da SLS ima potencial, vendar mora to tudi izkoristiti, kar pa je mogoče le z reformami. Dejstvo je, da vsak sistem v človeški družbi, ko zaide v krizo - izpad iz parlamenta pa je krizna situacija -, mora biti sposoben izvesti reforme.
Želja je, da bi se SLS reformirala po dveh poteh. Prva je, da bo treba posodobiti organizacijsko strukturo stranke. Dejstvo je, da so skoraj vse slovenske politične stranke še vedno organizirane tako, kot so bile ob nastanku pred več kot dvema desetletjema. SLS postaja zrela organizacija in temu se moramo prilagoditi. Vreči moramo politično sidro - kar pomeni, da moramo vedeti, kje smo.
Na kongresu se nameravamo jasno zasidrati v sredini desnosredinskega političnega prostora, in ne zahajati v skrajnosti. Iskali bomo stabilno sredinsko mesto, drugi pa naj se tej naši poziciji prilagajajo. Volivcem zagotavljamo stabilnost, gotovost in razvojni koncept. Menim, da bo to dovolj veliko zagotovilo, da se bo SLS vrnila v parlament.
Predsednik brez prtljage
Roman Žveglič, član izvršilnega odbora SLS in nekdanji poslanec:
»Razlogov za neuspeh SLS na parlamentarnih volitvah je več, a kot ključnega bi izpostavil, da so bile evropske in parlamentarne volitve preveč časovno strnjene. To je bil za SLS problem, saj je bil njen predsednik na evropskih volitvah izvoljen za evropskega poslanca, nato pa se je bilo težko odločiti, kako bomo nastopili na parlamentarnih volitvah, ki so sledile. Še zdaj ne vemo, ali bi nam z nekoliko drugačnim pristopom ali drugačno kadrovsko odločitvijo, uspelo dobiti manjkajočih 400 glasov za uvrstitev v parlament. To verjetno niti ni ključno, saj so razlogi za neuspeh stranke številni in so se kopičili že več let, morda celo desetletje.
Sam sem prepričan, tudi po tem, kar smo slišali na klavzuri, da ima SLS dovolj energije za vrnitev. Njena organiziranost na terenu je še vedno zelo dobra, prav tako ima še vedno dovolj aktivnih ljudi, vendar bo treba za preboj poseči po novih idejah. Dejstvo, da je SLS veliko izgubila v tradicionalnih volilnih okoliših, kar potrjuje tezo, da so volivci na podeželju ostali doma. Ključno je, da stranka razvije nove prijeme, kako motivirati volivce iz abstinence v aktivnejše privržence in simpatizerje SLS. Nekoliko drugače bo treba organizirati tudi stranko z vrha navzdol. Stranka ima pri tem velik potencial, vendar je le od njenih članov, pa tudi od novega vodstva, odvisno, ali ji bo uspela vrnitev v državni zbor. Uspeh na prihodnjih volitvah ni samoumeven, za to bo treba trdo delati. Sestaviti se bo moralo veliko stvari. Dejstvo tudi je, da ima stranka, kakršna je SLS, z dolgoletno zgodovino, veliko in težko prtljago. To je težava in s tem se bo treba spopasti.
Za novega predsednika stranke bi bilo dobro, da ima nekaj političnih izkušenj in da je neobremenjen s preteklostjo. Vendar mora imeti tudi znanje, vizijo in karizmo. Verjamem, da imamo v SLS takega človeka, a svojega favorita trenutno še ne bi razkrival.
