SLS za ministra predlagala Žerjava in Bogoviča

Prvi je kandidat za ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, drugi za ministrstvo za kmetijstvo in okolje.

Objavljeno
31. januar 2012 17.35
Posodobljeno
31. januar 2012 17.45
Pi. K., Delo.si
Pi. K., Delo.si
Ljubljana - Izvršilni odbor SLS je danes kot kandidata za ministra evidentiral predsednika stranke Radovana Žerjava in strankinega poslanca Franca Bogoviča. Prvi je kandidat za vodenje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, drugi za vodenje ministrstva za kmetijstvo in okolje, je po seji izvršilnega odbora povedal Žerjav.

Napovedal je, da bodo obe imeni predvidoma predlagali v četrtek v okviru pogajanj o kadrovski sestavi vlade. Upa pa, da bo mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša predloga sprejel in kandidata predlagal za ministra v bodoči vladi, piše STA.

Žerjav je tudi pojasnil, da v tem trenutku ostaja koalicijska pogodba, kakršna je, kar pomeni, da ostaja nespremenjen tudi zakon o vladi.

Sicer pa predsednik SLS ocenjuje, da bo ena najtežjih nalog v prvem letu mandata nove vlade priprava rebalansa državnega proračuna, o katerem se že pogovarjajo. Na vprašanje, kolikšen delež sredstev bi po njegovem morali nameniti za pomoč gospodarstvu in konkurenčnost, Žerjav odgovarja, da bi si želel, da bi bilo teh sredstev čim več, a je realist in se zaveda, da bo proračun ministrstva za gospodarstvo, kot tudi vseh ostalih ministrstev, močno okrnjen.

Kot pravi, bo treba poiskati vse tiste prioritete, ki bodo dale največjo dodano vrednost predvsem pri gospodarski rasti. »To bo seveda stvar usklajevanj, ne samo znotraj ministrstva za gospodarstvo, ampak tudi ministrstva za finance in mora še koga, da bomo našli tiste točke, kjer bo učinek največji - glede na to, da bomo zelo zelo uokvirjeni kar zadeva finančna sredstva,« je pojasnil Žerjav. Dodal je, da bo ob tem treba tudi ogromno privarčevati in to na vseh področjih brez izjeme.

Žerjav pravi, da o odstotkih še ne more govoriti. V medijih se je namreč pojavila informacija o sedemodstotnem znižanju sredstev vsem proračunskim porabnikom. Poudaril pa je, da bodo pogledali »v čase, ko je ta država preživela z osmimi oz. manj kot osmimi milijardami porabe«. Zagotovo bo treba primerjati posamezne proračunske porabnike in videti, zakaj nekateri trošijo toliko več, je dejal Žerjav. Kot pravi, je gotovo tudi kakšen proračunski porabnik, ki ima upravičeno povečanje porabe.