Tiskane izdaje
Ljubljana – Sodni svet bo državni zbor poskušal prepričati, da predlog pravosodnega ministra, ki mu nalaga sprejetje novega kodeksa sodniške etike, ni sprejemljiv. Sodni svet namreč pri sprejemanju načelnih stališč do etike in integritete že upošteva veljavni sodniški kodeks.
Na prvi redni seji v tem letu bodo poslanci po skrajšanem postopku sprejemali sveženj predlogov novel pravosodnih zakonov, med drugim tudi zakona o sodiščih. Ta med drugim sodnemu svetu nalaga sprejetje kodeksa sodniške etike, čeprav ga sodniki imajo že štirinajst let, saj so ga člani Slovenskega sodniškega društva (SSD) soglasno sprejeli maja 2001.
Sodni svet, ki se je opredelil do predlaganih sprememb sodniške zakonodaje, je med drugim sklenil, da, kot nam je sporočil njegov predsednik vrhovni sodnik Janez Vlaj, glede kodeksa vztraja na stališču iz maja lani. Iz njega izhaja, da sodni svet pri odločanju o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo in pri sprejemanju načelnih stališč v zvezi z etiko in integriteto sodnikov upošteva veljavni kodeks sodniške etike. Tudi zato, ker meni, da je ta skladen z vrsto evropskih listin, mnenj in priporočil in da so zapisana načela v pomoč sodnikom pri reševanju njihovih etičnih vprašanj. Tudi zato je že pred dobrim letom dni vsem sodnikom priporočil – ne glede na to, ali so člani SSD ali ne – da ga spoštujejo.
Sprejeto stališče je sodni svet že posredoval državnemu zboru, o tem, kako bo ravnal, če bo zakonodajalec upošteval predlog Gorana Klemenčiča in mu vendarle naložil sprejetje novega kodeksa, pa sodni svet še ni razpravljal in odločal, je pojasnil Vlaj.
Vlada znižuje standarde
Eden od piscev kodeksa sodniške etike, nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, je prepričan, da predlog zakona v delu, ki predvideva sprejetje kodeksa ter ustanovitev komisije za etiko in integriteto, znižuje dosežene visoke standarde v Sloveniji in ne dosega minimalnih standardov Sveta Evrope.
»Moderen kodeks sodniške etike, ki je zapisan v obliki načel, opremljenih z obširnim komentarjem, sodstvo že ima vrsto let, prav tako pa pri SSD deluje tudi komisija za etična vprašanja. Kodeks SSD ureja izjemno občutljiva vprašanja, pomembna za neodvisnost sodnikov in demokratično legitimnost sodstva, na katera je našla odgovore stroka, in ne politika. Kot primer dobre prakse ga je izpostavil tudi posvetovalni svet evropskih sodnikov (CCJE), ki svetuje odboru ministrov Sveta Evrope. CCJE je o teh vprašanjih razpravljal več let in sprejel minimalne standarde,« je pojasnil Zalar.
Pri tem je CCJE je izpostavil dve bistveni načeli: kodeks morajo sprejeti sodniki sami, polega tega pa mora imeti drugačno naravo, kakor jo imajo zakonska ali disciplinska pravila. »Skrajšani zakonodajni postopek o noveli zakona o sodiščih brez poglobljene razprave s sodstvom, ki ima originarno pristojnost določanja standardov poklicne etike, je že v osnovi zgrešen pristop. Novela namreč ne upošteva temeljnih sklepov CCJE. Kodeks poklicne etike ali obnašanja je samoregulatorni instrument in se razlikuje od zakonskih in disciplinskih pravil. Je samo vodič sodnikom, kako naj ali naj ne ravnajo v določenih situacijah v službi in izven nje. Takšno naravo ima veljavni kodeks sodniške etike, ki resda zavezuje le člane SSD, vendar pa ga kot relevantno vodilo v praksi uporabljajo tako disciplinski organi kot sodni svet. Novela zakona pa kodeks povzdiguje na raven zavezujoče zakonske norme, kar izrecno nasprotuje mnenju CCJE,« pravi Zalar.
Diskriminacija
Po mnenju Zalarja novela zakona, ki predvideva tudi ustanovitev komisije za etiko in integriteto, povsem neprimerno prepušča določitev sestave te komisije poslovniku sodnega sveta, kar bo lahko povzročilo, da sodniki v tem organu ne bodo imeli večine. O temeljnih vprašanjih sodniške etike bodo torej lahko odločali nesodniki. »Pristojnosti te komisije so neustrezne vsaj v delu, kjer omogočajo nadlegovanje sodnikov. Namesto da bi načelna mnenja o vprašanjih sodniške etike lahko zahtevali le sodniki, kar priporoča tudi CCJE, bodo to komisijo s predlogi zasuli državljani, ki so nezadovoljni z delom sodnikov. Nekatere pristojnosti te komisije, kot je na primer sprejetje smernic za ukrepe glede stikov z nekdanjimi (tudi upokojenimi) sodniki, pa celo spodjedajo avtoriteto sodstva in uvajajo diskriminacijo.«
