Tiskane izdaje
Ljubljana - Državne pomoči slovenskim podjetjem negativno vplivajo na njihovo produktivnost, družbe s politično nastavljenimi nadzorniki pa poslujejo slabše, so ugotovili raziskovalci z ljubljanske ekonomske fakultete.
Pred jutrišnjem mednarodnim dnevom boja proti korupciji je predsednik senata Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec dejal, da ima država (ne)posredno v rokah velik del gospodarstva. Ta podjetja so zato izpostavljena tveganjem, s katerim se v družbe v zasebni lasti ne srečujejo; politične elite so si prilastile ta podjetja in s tem dobršen del državnega premoženja.
To je slabo za podjetja in za državno premoženje. Polona Domadenik z ekonomske fakultete v Ljubljani je ugotovila, da so podjetja s politično nastavljenimi nadzorniki manj produktivna od podjetij z manjšim odstotkom nadzornikov s političnimi povezavami.
Matjaž Koman z iste fakultete pa je predstavil študijo o učinkovitosti državnih pomoči. Raziskovalci so ugotovili, da so državne pomoči med letoma 1998 in 2012 dobivala podjetja z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega, kar je po mnenju Komana dobro. A v nasprotju s pričakovanji so v analizi ugotovili, da državne subvencije vplivajo negativno na produktivnost podjetja.
»Državne pomoči so vplivale negativno na dodano vrednost na zaposlenega, tudi če so bile namenjene za raziskave in razvoj. Človek se zato začne spraševati, ali še zagotavljati državne pomoči, in če, na kakšen način,« je dejal Koman. Omenil je Finsko, kjer mora prejemnik pomoči izenačiti vsoto državne pomoči in jo tako sofinancirati. Državna pomoč pozitivno vpliva na produktivnost finskega gospodarstva. Raziskovalce je še presenetilo, da je med letoma 1998 in 2012 državno pomoč vsako leto prejelo 48 podjetij. »Nekatera podjetja so živela od državnih pomoči,« je dejal Koman. Problematična je tudi neenakomerna porazdelitev prejemnikov državnih pomoči: 91 odstotkov vseh državnih pomoči je v 15 letih prejelo le 10 podjetij.
Z zakonom in integriteti in preprečevanju korupcije se na podlagi zahteve SDS že od lanskega leta ukvarja tudi ustavno sodišče. SDS predlaga, naj ustavno sodišče zakon v celoti razveljavi, prav tako tudi poslovnik protikorupcijske komisije, saj omogočata arbitraren politični linč, pri čemer posamezniku ni zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Odločitev ustavnega sodišča, ki je to točko imelo že večkrat na dnevnem redu, lahko pričakujemo v kratkem.
Korupcija v Sloveniji ni poulična, je sistemska
Slovenija se bori s poulično, ampak sistemsko korupcijo, je dejal sociolog Urban Vehovar. Opozoril je na korupcijo v podjetjih v večinski državni lasti, zato je po njegovem nujna privatizacija. A tudi tujci se »hitro nalezejo balkanskih navad«, je opozorila ekonomistka Polona Domadenik.
Zgodba o uspehu v Sloveniji je bila laž, je dejal Urban Vehovar s koprske pedagoške fakultete na današnji konferenci Država - (ne)odgovorna lastnica, ki so jo pripravili protikorupcijska komisija, ljubljanska ekonomska fakulteta in Gospodarska zbornica Slovenije, pred jutrišnjim mednarodnim dnevom boja proti korupciji. Po njegovem mnenju je slovenski državni aparat, vključno z zakonodajo, »ujet«, represivni organi pa so pasivni. Opozoril je na privilegiranost podjetij, povezanih s politiki in interesnimi lobiji pri pridobivanju kreditov in nastopanju na javnih razpisih. »To je vodilo k destrukciji tržnih razmer,« je dodal. Poudaril je politično in interesno kadrovanje v podjetjih. Po njegovem mnenju so problematični tudi mediji, ki se financirajo z oglasi podjetij v državni lasti.
»Še vedno imamo izjemno velik del gospodarstva v lasti države, ta pa je sorazmerno neučinkovit. Iz tega bazena interesni lobiji in politične stranke črpajo sredstva, s katerimi polnijo svoje črne fonde,« je dejal Vehovar. Pri tem je omenil odvetniške družbe, ki imajo s paradržavnimi podjetji sklenjene visoke pogodbe, nesorazmerne z njihovim delom.
Malo političnega kadrovanja v predelovalni dejavnosti
Polona Domadenik z ekonomske fakultete v Ljubljani je predstavila raziskavo o političnem kadrovanju v nadzorne svete slovenskih družb. »Dokazano je, da so podjetja z nadzorniki s političnimi povezavami manj produktivna od podjetij z manjšim odstotkom nadzornikov s političnimi povezavami.« Največ politično imenovanih nadzornikov je v komunalah - »občinski veljaki so se hitro naučili kadrovati«, je komentirala Domadenikova - in v energetiki.
»Dobro pa je, da je relativno malo političnega kadrovanja v predelovalni industriji, ki je gonilo našega izvoza,« je še dejala. Ker je model lastninjena podjetij omogočil posredno in neposredno vmešavanja države v delovanje podjetij, družbe z večjim deležem politično nastavljenih nadzornikov pa poslujejo slabše, je treba ali izboljšati upravljanje ali pa podjetja prodati. Kot je dejala Domadenikova, tujci lahko rešijo nekatere težave, a se tudi »hitro nalezejo balkanskih navad«.
»Čeprav smo slutili, da je državno upravljanje gospodarstva povezano s tveganji, je bilo dejanskih dokazov o njihovem obstoju razmeroma malo ali skoraj nič. O etiki upravljanja se v javnosti ni razpravljalo, institucije pa se o tem niso pogovarjale,« pa je izpostavil predsednik KPK Boris Štefanec. Ta sicer tudi zaradi nekaterih zakonskih sprememb opaža spremembe: »Kolesje nadzornih mehanizmov se je le zagnalo, na rezultate še čakamo, lastnik pa je tisti, ki bo moral zagotavljati njihovo nemoteno delovanje.«
