Stepišnik v preiskavi zaradi subvencij

Policijska preiskava o upravičenosti subvencij Emu Orodjarni.

Objavljeno
12. junij 2013 09.02
MINISTER ORODJAR
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Celje - Minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik se v preteklosti kot podjetnik, direktor Ema Orodjarne in posredno solastnik zdaj propadajoče Regionalne razvojne agencije Celje (RRAC) ni branil državnih subvencij in evropske razvojne pomoči. Koliko je bila Emo Orodjarna upravičena do subvencij, koliko pa je bil Stepišnik le spreten, bo znano kmalu.

S preiskavo o njegovi odgovornosti v zvezi s subvencijami za menda začasno odvečne delavce se ukvarjajo celjski kriminalisti. V Delu smo februarja lani poročali, da je sindikat Skei prijavil Emo Orodjarno. Družba je leta 2010 v času, ko je bil Stepišnik še njen direktor in preden je po izvolitvi v državni zbor postal poslanec, prejemala 85-odstotno subvencijo za delavce na začasnem čakanju, čeprav so ti prihajali na delo. Stepišnik kot največji lastnik obvladuje Emo Orodjarno prek družbe Corda.

Iz subvencij je Emo Orodjarna za 74 delavcev dobila 145.290 evrov, za izobraževanje 69 delavcev pa še 20.206 evrov. Stepišnik je lani nepravilnosti zanikal s trditvami, da so delavci na čakanju v službo prihajali le na izobraževanje, a je zavod za zaposlovanje kljub temu primer odstopil Policijski upravi Celje. Preiskava še ni končana, po naših podatkih pa jo na zahtevo celjskega tožilstva pospešeno končujejo. Ministra Stepišnika včeraj za komentar nismo mogli priklicati.

Manj znano je, da so Emo Orodjarna, Banka Celje in Valji Štore solastniki RRAC. Gre za v naših razmerah značilen primer ponesrečenega javno-zasebnega partnerstva. Solastniki so postali leta 2006 z dokapitalizacijo razvojne agencije, ki so jo ustanovile občine Savinjske regije, vlagatelji pa so postali večinski lastniki. To je pomenilo, da se je vpliv županov na RRAC izničil. Agencija je za občine izvajala dogovorjene razvojne naloge, iz razvojnega denarja ustanavljala podjetja v Sloveniji in tujini, med drugim tudi za navtični turizem na Hrvaškem, v Celju pa nadaljevala projekt Tehnopolis na okoljsko degradiranem zemljišču, ki ga je pred leti opustila Cinkarna.

Štiri leta po vstopu Ema Orodjarne v RRAC so bili župani Savinjske regije že tako nezadovoljni z delom »svoje« agencije, da so ji odvzeli pooblastila in ustanovili novo razvojno agencijo. Še pred tem so RRAC, Emo Orodjarna in Valji Štore prek hčerinske družbe RRAC, imenovane Rits, na naslovu Ema Orodjarne v Celju ustanovili družbo TIC Lens. Rits je za tri milijone nepovratnih evropskih sredstev ter lastni kapital kupil napredna stroja za lasersko varjenje in kaljenje, z njima pa delajo zaposleni v TIC Lensu. Da je stroja res potrebovala Emo Orodjarna, kaže podatek, da je Emo Orodjarna največji naročnik storitev TIC Lensa. Tudi Stepišnik je takrat pojasnil, da morata stroja zaradi načina financiranja vsaj pet let ostati v lasti Ritsa.

S tem, da je javno-zasebno partnerstvo izničilo regijsko razvojno vlogo RRAC, ki so jo občine ustanovile leta 1996, je pa Emo Orodjarni omogočilo priti do sodobnih in dragih strojev, menda ni nič narobe.