Štirje scenariji razpleta po današnjem kongresu PS

Usoda vlade v rokah poslancev Pozitivne Slovenije, stranka se bo v vsakem primeru razdelila, nove volitve že junija.

Objavljeno
24. april 2014 21.18
Srečanje Bratušek Janković 23.7.2013 Ljubljana Slovenija
Anže Božič, Tanja Starič, notranja politika
Anže Božič, Tanja Starič, notranja politika

Ljubljana – Medtem ko v strankah ugibajo, kateri bi bil najprimernejši datum predčasnih volitev, v PS preigravajo scenarije, ki bi lahko sledili današnji odločitvi na kongresu stranke na Brdu pri Kranju, kjer bodo izbirali med Jankovićem in Bratuškovo.

Izid je še vedno nemogoče napovedati, že zdaj pa je jasno, da se bo v vsakem primeru na kongresu stranka razdelila na dva dela. Prav tako je vnaprej jasno, da se bo razklala tudi poslanska skupina, ne glede na to, kdo od obeh tekmecev bo postal predsednik PS. Poznavalci še vedno več možnosti za zmago pripisujejo Zoranu Jankoviću, vendar zagotovo ne bodo brez učinka številni pozivi njegovih dosedanjih najtesnejših zaveznikov, naj stranka ne pozabi na interese države. Na Brdu pri Kranju sicer pričakujejo okoli tisoč članov PS, vsi pa imajo pravico glasovati o tem, kdo bo vodil stranko.

Scenarij 1: nove volitve Članstvo za predsednika izvoli Zorana Jankovića. Bratuškova bi v tem primeru verjetno takoj izstopila iz PS in odstopila tudi kot predsednica vlade. Del poslancev bi zagotovo sledil Bratuškovi in zapustil poslansko skupino PS. Po tem, ko bi premierka o odstopu obvestila predsednika DZ, bi se s tem v enem tednu seznanil parlament, takrat pa bi prenehal mandat tudi celotni vladi.

Če stranke ne bi mogle sestaviti nove večine – kar je zelo verjetno –, bi moral predsednik republike Borut Pahor razpisati nove parlamentarne volitve. Te bi bile zaradi poletnih dopustov predvidoma šele jeseni, sledilo pa bi zagotovo dolgotrajno sestavljanje nove koalicije. V tem času bi državo vodila vlada, ki bi lahko opravljala zgolj tekoče posle. Dolgo obdobje brezvladja bi verjetno imelo zelo slabe posledice za položaj Slovenije na mednarodnih trgih. Zastale bi tudi vse nujne reforme.

Scenarij 2: novi mandatar

Predsednik postane Zoran Janković. Bratuškova odstopi in vlada pade, vendar se stranke dogovorijo o tehnični vladi, ki bi državo vodila do rednih volitev. Takšna možnost se zdi malo verjetna, saj ni jasno, kdo razen Jankoviću lojalnih poslancev PS bi takšno rešitev podprl. V SD, DL in Desusu so namreč že napovedali, da z ljubljanskim županom ne bodo sodelovali. Še manj možnosti pa je za širšo koalicijo z desnimi strankami SDS, SLS in NSi.

Kot možno naslednico Bratuškove, ki bi bila sprejemljiva tako za Jankovića kot za Janeza Janšo, so v minulih dneh omenjali Verico Trstenjak, a je ugledna pravnica nemudoma zanikala, da bi delo v tujini zamenjala za majavi položaj v domači politiki. Takšno možnost so zanikali tudi v Jankovićevem štabu. »Vsa namigovanja o dogovorih s predsednikom SDS Janezom Janšo so zgolj medijski spini. Očitno so nekateri res obupani,« so zapisali na twitterju.

Scenarij 3: vlada preživi

Večina članov podpre Alenko Bratušek. V tem primeru bi stranko zagotovo zapustil Zoran Janković, z njim pa bi odšli tudi njegovi pristaši v PS, ki jih ni malo. Iz poslanske skupine PS bi se zagotovo poslovila Jankovićeva najtesnejša zaveznika Jožef Kavtičnik in nekdanja ministrica za Slovence po svetu Tina Komel. Sledilo bi glasovanje o zaupnici vlade, ki bi ga levosredinska vlada sicer »preživela«, če seveda ne bi poslanske skupine zapustil še kdo od nezadovoljnih poslancev. Če bi odšli trije poslanci, bi vladi ostal en glas večine v parlamentu. Bi pa morda lahko računala še na občasno podporo katerega od nepovezanih poslancev.

Scenarij 4: odhod poslancev

Zmaga Alenka Bratušek, toda hkrati razpade poslanska skupina, ki jo zapustijo štirje ali celo več poslancev. Nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik in poslanka Barbara Žgajner sta poleg Kavtičnika in Komelove podprla interpelacijo ministra Gregorja Viranta (DL) in zato ni mogoče predvideti, kako bi ravnala, če Janković odide. Morebitnemu odhodu štirih pa bi se v teoriji lahko hitro pridružil še kakšen poslanec. V tem primeru vlada izgubi večino v parlamentu, Bratuškova ne dobi zaupnice in vlada pade. Toda ker se večina – zlasti poslanci, ki so v preteklosti že zamenjali kakšno stranko, in takšnih v PS ni malo – praviloma vedno »prilepi« na zmagovalca in ker med poslanci ni veliko takšnih, ki bi si prostovoljno skrajšali mandat, poznavalci menijo, da odhodi vendarle ne bodo množični.