Študentsko delo naj se prizna kot delovna izkušnja

Ljubljana – Po prvih medijskih objavah o spremembah, ki se napovedujejo na področju študentskega dela, so se zdaj oglasile interesne študentske organizacije. Na Študentski organizaciji Slovenije opozarjajo, da predlogi ministrstva niso »povsem usklajeni« z njihovimi predvsem glede tega, kako bi se pri tej obliki dela obravnavale delovne izkušnje.

Začasno in občasno delo dijakov in študentov po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) potrebujeta reformo, in to zato, da bi ju lahko dolgoročno ohranili. Ti obliki dela po njihovem mnenju mladi, ob vse slabšem socialnem položaju v zadnjih letih, potrebujejo, hkrati pa jim to omogoča pridobitev delovnih izkušenj in referenc ob sedanjem pomanjkanju praks med šolanjem in študijem.

ŠOS je z ministrstvom usklajen pri spremembah, da vsako delo šteje, kar pomeni, da se od študentskega in dijaškega dela vplačujejo socialni prispevki. Predsednik ŠOS Mitja Urbanc pravi, da ostaja neusklajen predvsem način obravnavanja. Sedanji predlog ministrstva po njegovem predvideva obstoječe institute obravnavanja, ki so se skozi leta pokazali kot neučinkoviti.

Po neuradnih izhodiščih naj bi spremembe študentskega dela odpravile dva ključna negativna učinka, ki ju povzroča sedanji sistem, in sicer fiktivne vpise na študij zaradi študentskega dela in tudi nelojalno konkurenco pri rednih oblikah dela, ki jih na trgu povzročata študentsko in dijaško delo. Ta cilj bo dosežen s pasivnimi ukrepi, saj bo študentsko delo davčno manj ugodno, skupni strošek pa bo večji.

Za dogovor z interesnimi organizacijami je bil, poleg skrbi za socialni položaj študentov, ključen tudi denar, torej dejstvo, da razrez prihodka od koncesijske dajatve ostaja tako rekoč nespremenjen. Študentski servisi bodo še naprej imeli monopol pri posredovanju te oblike dela. Skupna dejanska davčna obremenitev študentskega dela, ki zdaj znaša 33,3 odstotka, se bo po novem povzpela na 43,1 odstotka, in sicer predvsem zaradi uvajanja socialnih prispevkov. Kljub temu bo ta oblika dela še vedno cenejša, saj znaša davčna obremenitev rednega dela približno 63 odstotkov. Predvideni so tudi aktivni ukrepi, s katerimi bo ta oblika dela, ki še vedno ostaja precej fleksibilna, pri delodajalcih omejena na kvote, in sicer glede na število zaposlenih za nedoločen čas.

Smer sprememb načeloma podpirajo tudi v največji sindikalni organizaciji ZSSS, kjer so skupaj z ŠOS in drugimi sindikati leta 2011 na referendumu ustavili malo delo, ki naj bi nadomestilo študentskega. »Osnovna smer sprememb gre v pravo smer predvsem pri uvajanju načela, da vsako delo šteje, in pri tem, da bo ta oblika dela omejena v razmerju do rednih oblik dela,« pravi izvršni sekretar ZSSS za politiko zaposlovanja in migracije Goran Lukič. Do konkretnih sprememb se bodo sindikati opredelili v javni razpravi.

Na Mladinskem svetu Slovenije, ki ni bil vključen v usklajevanje, pravijo, da je reforma nujno potrebna, saj se mladi zaposlujejo predvsem za nepolni delovni čas in opravljajo honorarna dela. Nova ureditev mora vključevati tudi okrepitev nadzora nad zlorabami za namene veriženja študentskega dela na istem delovnem mestu. Izhodišča ministrstva so »dobra podlaga«, v prvi vrsti pa bi morala nova ureditev omogočiti tudi, da se študentsko delo uradno prizna kot formalna delovna izkušnja.