Tiskane izdaje
Ljubljana − V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ne pristajajo na razvrednotenje izobraževalnega dela, prav tako ne na zmanjšanje pomena izobraževanja, so danes dejali. Zato je 53-članski glavni odbor sindikata soglasno sprejel odločitev o splošni stavki v vzgoji in izobraževanju. Na stavbi sindikata so že danes obesili napis »Sviz Slovenije stavka«.
Njihove zahteve so zvišanje plač učiteljic in učiteljev ter drugih izobraževalk in izobraževalcev od vrtca do univerze, ustrezno ovrednotenje razredniškega dela, regres za letni dopust v prihodnjem letu v višini 1200 evrov bruto za vse zaposlene, ki imajo osnovna plačo nižjo ali enako minimalni plači. Zadnja zahteva Sviza je spoštovanje pravice do pogajanj v okviru kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Povprečna plača na delovnih mestih v izobraževanju, za katera se zahteva univerzitetna izobrazba, je več kot 500 evrov bruto nižja od povprečne plače zaposlenih z enako izobrazbo v državni upravi. Podporo stavki bodo med člani pa tudi nečlani sindikata med 6. in 13. decembrom zbirali v 767 zavodih. Jelka Velički, predsednica glavnega odbora, je prepričana, da ji bo članstvo naklonjeno.
Če bo izglasovana, bo stavka februarja
Če vlada na pogajanjih do 14. februarja prihodnje leto ne bo ugodila njihovim zahtevam, se bo takrat začela splošna stavka v vzgoji in izobraževanju. Ob koncu tega dne bo prekinjena in se bo nadaljevala po presoji in odločitvah glavnega stavkovnega odbora.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pričakuje desetodstotno zvišanje plač glede na zaostajanje do drugih poklicev. Na premiera Cerarja pa je naslovil vprašanje, zakaj področje izobraževanja ni prioriteta proračuna v letu 2018.
»Izobraževanje je bilo neenako prizadeto v času krize. Pričakovanje je bilo, da se bo z ekstremnim varčevanjem v izobraževanju uspelo urediti javne finance. Takšno politiko je v EU vodilo le nekaj držav, ki so bile v to bistveno bolj prisiljene kot mi,« je razočarano dejal glavni tajnik Sviza.
Branimir Štrukelj. Foto: Jože Suhadolnik
»Ali ni ključnega pomena za gospodarsko stabilnost in gospodarsko rast ustrezno in kakovostno izobraževanje?« se je še vprašal in opozoril, da v Sloveniji pada delež učiteljev, ki so mlajši od 30 let, kar je posledica nizkih plač.
Nižje plače v primerjavi z evropskimi kolegi imajo tudi univerzitetni učitelji. »Čudim se, da je v vladi, kjer je veliko profesorjev, tako malo razumevanja za univerzo,« je dejal.
Zaradi neprimernega odnosa vlade do področja izobraževanja je prejšnji teden svoj odstop ponudila državna sekretarka Andreja Barle Lakota, a ga ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič ni sprejela. V odzivu na napovedano stavko pa je dejala, da stavkovnih zahtev ne bi dala v medresorsko usklajevanje, če ne bi podpirala več vlaganja v izobraževanje.
