Tiskane izdaje
Socialni partnerji pri oblikovanju novega besedila sporazuma ne bodo imeli lahkega dela. Tik pred prazniki ekonomsko-socialnemu svetu, v katerem sedijo vse tri strani (vlada, sindikati in delodajalci), ni uspelo sprejeti operativnega načrta za pripravo socialnega sporazuma za izhod iz krize niti imenovati delovnih skupin, ki bi ga pripravljale. Delodajalci so namreč mimo dogovora na krovni skupini za pripravo sporazuma predlagali nov način dela. Po tem načinu bi socialni partnerji do 15. januarja pripravili krajše predloge in jih nato 17. in 18. januarja uskladili za zaprtimi vrati. S tem želijo dobiti bolj jedrnat dokument, in to v krajšem času.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak meni, da je predlog delodajalcev sicer legitimen, a da odstopa od načina dela, dogovorjenega na skupini, načenja pa tudi zaupanje. »Če ni zaupanja med socialnimi partnerji, je možnost za dogovor in podpis socialnega sporazuma minimalna. Zato je za vse pomembno, da skušamo iti v ta proces čim bolj umirjeno, da s svojimi dejanji možnost zaupanja med nami krepimo, ne pa izpodkopavamo,« pravi ministrica.
Na sindikalni strani so zaradi takšne poteze razburjeni. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je predlog predstavnikov gospodarstva označil za »skrajno ciničen«, po njegovem pa govori o tem, da so »že začeli igrati igro, kdo bo kriv, da socialnega sporazuma ne bo«. Štruklju se zdi to v trenutku, ko Slovenija tak dokument nujno potrebuje, nesprejemljivo, takšno ravnanje pa je destruktivno za državo in nas ne more pripeljati iz krize.
Generalni sekretar združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer pravi, da s takšnim ravnanjem niso blokirali sprejetja socialnega sporazuma. »Hoteli smo kratek, jedrnat dogovor z minimalnimi standardi, ki se ga bomo vsi držali in ki ga bomo lahko izmerili v relativno hitrem času. Potem se je pa na seji iskalo varianto, kako ne bi, namesto kako bi.« Sindikati bi po njegovem radi takšne spremembe, ki jih ne bi bilo.
Gradijo na treh
Poleg krovne skupine je za zdaj oblikovanih sedem delovnih skupin, in sicer za naslednja področja: javnofinančni okvir, učinkovita in ekonomična državna in javna uprava, delovanje pravne države in pravna varnost, trajnostno naravnan gospodarski razvoj, trg dela, zaposlovanje, socialna in plačna politika, znanje in ustvarjalnost kot temelj razvoja ter zdravstvo po meri ljudi.
Sporazum kot temelj zdravstvene reforme
Morebiten novi sporazum ni nepomemben dokument, saj resne države z njim ponavadi začrtajo smer strukturnih reform, socialni partnerji pa se dogovorijo za sodelovanje pri preoblikovanju socialnih in družbenih podsistemov. Zagotovo bo zarisal smer neizogibne zdravstvene reforme, verjetno pa tudi belo knjigo o pokojninskem sistemu, ki jo pripravljajo na ministrstvu za delo.
Najbolj žgoče vprašanje, ki takoj vpliva na življenje ljudi in seveda tudi na konkurenčnost podjetij, bo pri oblikovanju sporazuma zagotovo minimalna plača. Evropska komisija bi jo skupaj z delodajalci neuradno rada znižala, sindikati pa celo zvišali. Vlada se do tega vprašanja še ni opredelila.
