Türk bi, če spremembe ne bi bilo, imel še štiri leta pravico do pisarne, dveh uslužbencev in uporabe službenega avtomobila. Dosmrtno bi imel zagotovljene štiri petine predsedniške plače.
Z reformo so poslanci že po nekoliko presenetljivi zmagi Boruta Pahorja na predsedniških volitvah Türku omejili pravico do pisarne, uslužbencev in plačila na največ leto dni. Državni proračun je to letos stalo okoli 200.000 evrov.
Po velikih menjavah oblasti pred letom, ko je po predsedniških volitvah padla še vlada Janeza Janše, je Türk zadnji od pomembnih funkcionarjev, ki še prejema funkcionarsko nadomestilo. Pravico sta, med tistimi, ki so jo uveljavljali, pred Türkom zadnja izgubila nekdanji superminister Žiga Turk in poslanec Roman Žveglič.
Številni najpomembnejši funkcionarji so se nadomestilom po koncu mandata v celoti odpovedali: nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, nekdanja varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, nekdanji premier Janez Janša, finančni minister Janez Šušteršič in minister za gospodarstvo Radovan Žerjav.
V proračunu države je za prihodnje leto še načrtovanih 40.000 evrov za doplačila k pokojnini nekdanjega predsednika republike Milana Kučana. Levici je pred slabim letom uspelo doseči, da je prvi predsednik republike doplačilo k pokojnini ohranil z razlago, da bi zakon sicer posegel v že pridobljeno pravico. Vodja poslanske skupine (NSi) Matej Tonin, ki je edini z desne podprl to dopolnilo, ko je parlament popravljal zakon o predsedniku republike, je zaradi ostrih odzivov stranki ponudil odstop, a odstopa vodje poslanske skupine stranka ni sprejela.