Univerza skriva revizijo fakultete za upravo

Ljubljana – »Do revizijskega poročila Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani smejo dostopati le določeni nacionalni ali evropski organi po uradni dolžnosti.« Tako je univerza, ki iz javnih virov prejme več kot 200 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja na leto, pojasnila, zakaj izsledke notranje revizije na tej fakulteti skriva pred javnostjo.

Pristojna služba ljubljanske univerze je v okviru notranjega pregleda celotnega poslovanja fakultete za upravo septembra 2009 odkrila nepravilnosti na 23 področjih, fakulteti predlagala več kot 40 priporočil za odpravo napak, ta pa si je zadala več kot 30 ustreznih ukrepov. Iz poslovnega poročila fakultete je razvidno, da so osnutek revizijskega poročila prejeli decembra 2009, do konca januarja 2010 so se usklajevali s službo univerze, nato pa so prejeli končno poročilo in priporočila.

Tega poročila nam UL noče posredovati. Sprva nas je napotila na tiskovno konferenco – čez en teden –, potem ko smo jo obvestili, da bomo objavili članek, pa si je premislila in potrdila vsaj to, da je revizija na fakulteti za upravo res bila. A poročila, pravijo, nam ne bodo dali, češ da je malodane tajno. Prav tako nobenih pojasnil o reviziji ne dajejo na fakulteti, kjer so nas preusmerili na univerzo oziroma na skupno tiskovno konferenco.

Samovoljno honoriranje

Ker sta se tako univerza kot fakulteta zavili v molk, marsičesa v zvezi z revizijo ni mogoče izvedeti. Porevizijska priporočila UL, ki jih v svojem poročilu navaja fakulteta, namreč napeljujejo k sklepu, da so na fakulteti šele junija 2010 sprejeli pravilnik, ki ureja izplačila uslužbencem na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb. Med ukrepi, ki zadevajo ureditev področja sklepanja takšnih pogodb in izplačil, ki temeljijo na njih, je navedena tudi priprava pravil. Sodeč po tem in po poslovnih poročilih fakultete pred letom 2010 ta tovrstnega pravilnika verjetno ni imela.

Poleg tega priporočila kažejo, da pred revizijo ni bilo dovolj zagotovljeno, da so se interni projekti, pri katerih so za avtorskih honorar sodelovali zaposleni, res opravljali zunaj delovnega časa. In prav tako, da naj fakulteta ne bi imela določenega cenika za honorarno delo, plačila pa se – tako poročilo – niso vedno izvajala na podlagi pogodbe in potrjenega poročila o izvedenem delu. Med drugim so notranji revizorji univerze še zaznali, da naj bi ista oseba opravljala naloge »določanja, obračuna, izplačila in evidentiranja ter kontrole in poročanja naenkrat«.

Takoj po reviziji je dekanja fakultete postala zdaj že nekdanja ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, ki je bila dotlej (od oktobra 2005) prodekanja za mednarodno sodelovanje; to pomeni, da je bila dekanja že v času prejema revizijskega poročila. Kot je znano, je Setnikar Cankarjeva v 12 letih od fakultete za upravo prejela 541.000 evrov neto honorarnih izplačil, njen predhodnik, nekdanji dekan Srečko Devjak, ki je fakulteto vodil v revidiranem obdobju, pa je prejel 466.000 evrov.

Seznam vse daljši

Prav tako je univerzo o nepravilnostih njenih članic pri izplačevanju honorarjev prek avtorskih in podjemnih pogodb nekajkrat opozorilo tudi računsko sodišče. To je od leta 2003 do letos opravilo šest revizij in pri petih fakultetah odkrilo »pomembne nepravilnosti«; od tega na treh, ki so članice UL. Zadnja revizija je zadevala pravilnost poslovanja fakultete za strojništvo v letu 2011. Poročilo je računsko sodišče objavilo februarja lani, ko je univerzo že vodil Ivan Svetlik, poslali pa so ga tudi državnemu zboru z nekdanjim predsednikom Jankom Vebrom na čelu. V reviziji so ugotovili, da je fakulteta za strojništvo od opravljanja dejavnosti na trgu svojim zaposlenim tisto leto nakazala 270.834 evrov prek avtorskih in podjemnih pogodb. Čeprav je bilo z različnih priloženih dokumentov razvidno, da je to »presegalo dovoljeni obseg sredstev za izplačilo delovne uspešnosti od prodaje blaga in storitev na trgu«. Takrat veljavni pravilnik pristojnega ministrstva je namreč določal, da lahko v ta namen izplačajo največ 60 odstotkov dosežene razlike med prihodki in odhodki od prodaje na trgu. Danes je ta odstotek za deset odstotkov nižji. Odločitev o izplačilu je sprejel kolegij takratnega dekana Jožefa Duhovnika.

Hkrati je fakulteta za strojništvo istega leta sedmim visokošolskim učiteljem nakazala 120.615 evrov avtorskih honorarjev za nadure pri pedagoškem delu. »Čeprav zakon o visokem šolstvu ne predvideva tovrstnih izplačil,« so zapisali na računskem sodišču. O tem je prav tako odločal kolegij dekana, člana katerega pa sta bila tudi dva prejemnika avtorskih honorarjev.

Fakulteta za strojništvo je tako le še ena na seznamu članic ljubljanske univerze, na kateri so bile nepravilnosti, od katerih so imeli koristi predvsem vodstveni kadri, že ugotovljene. Kljub temu zadnje dni, po nadgradnji Supervizorja, ki je pokazal, da nekateri profesorji poleg plače prejmejo na mesec še za eno plačo honorarjev, na UL pravijo predvsem: »Dogovarjanje avtorskih in podjemnih pogodb je v pristojnosti posamezne članice.« Več – menda – bodo povedali na tiskovni konferenci šele čez teden dni, do takrat pa lahko le ugibamo.