Tiskane izdaje
Ljubljana – Iskanje ravnovesja med varnostjo države in njenih državljanov ter posegom v človekove pravice se je prevesilo v prid prvim. Državni zbor nima zadržkov glede povečanja pooblastil policistom in občinskim redarjem. Kritiki ravnanj ministrice za notranje zadeve so tako ostali v manjšini.
Politika je namreč večinoma preslišala opozorila dela stroke, ki je presodil, da se z novelama zakona o nalogah in pooblastilih policije ter občinskem redarstvu, o katerih so poslanci opravili drugo obravnavo, podajamo na negotova pota. Zakona namreč puščata preveč prostih presoj represivnim organom, kdaj bodo ukrepali, varovalke v zakonu niso takšne, da bi izključile zlorabe. Toda ministrica Vesna Györkös Žnidar očitka zavrača. »Zakon o policijskih pooblastilih je v obravnavi od leta 2014 in pomeni primerno ravnovesje med zasebnostjo in varnostjo. Varnost je tudi temeljna človekova pravica in glavna naloga policije je prav to: zagotavljanje varnosti, ob spremenjenih varnostnih razmerah mora policija to nalogo opravljati učinkovito. Dosedanja pooblastila mora zato nadgraditi, da se bo tudi s tehnološkimi sredstvi lahko odzivala na spremenjene družbene razmere,« trdi ministrica.
Lokalna policija
Po opozorilih parlamentarne zakonodajno-pravno službe nas mora trenutno sicer bolj skrbeti zaradi novele zakona o občinskem redarstvu (ta je v pristojnosti ministrstva za javno upravo), ki redarska pooblastila na pravno-sistemski sporen način vse bolj približuje policijskim, ne da bi bilo v njej jasno opredeljeno, kaj vse vključujejo. In še pomembneje je, da država občinskih redarjev ne usposablja za uporabo novih pooblastil. Ali kot pravi podpredsednica Sindikata občinskih redarjev Slovenije Karmen Cesar: »Za izvajanje pooblastil za zadržanje oseb in uporabo prisilnih sredstev občinska redarstva niso niti pripravljena niti dovolj usposobljena.« Morda je izjema ljubljansko mestno redarstvo, ki se na terenu praviloma spopada z drugačnimi primeri kot v drugih lokalnih skupnostih
Ne bomo bolj varni
Politiko še vedno najbolj vznemirja možnost, po kateri bodo lahko policisti uporabili električne paralizatorje, ki so novo prisilno sredstvo med pendrekom in strelnim orožjem, čeprav so med novimi policijskimi pooblastili takšna, s katerimi bo policija lahko občutno posegala v našo zasebnost.
Za povečavo klikni na infografiko.
Na to ves čas opozarja informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, ki vztraja, da je, kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, novela še vedno v nasprotju z ustavo, evropsko uredbo o varstvu podatkov in tako imenovano policijsko direktivo, ki od države zahteva, da opravi oceno učinkov s stališča varstva osebnih podatkov. Torej kolikšen poseg v zasebnost predstavlja vsak način obdelave osebnih podatkov.
Takšne ocene notranje ministrstvo ni pripravilo in Prelesnikova je prepričana, da »zaradi možnosti množičnega nadzora s pomočjo tehnoloških sredstev nihče od nas ne bo občutno varnejši. Gre za hude, normativno nejasne in nesorazmerne posege v zasebnost, od katerih državljani ne bomo imeli nobene koristi.« Notranja ministrica je v nasprotju z informacijsko pooblaščenko prepričana, da novela vsebuje ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi policija pretirano posegala v človekovo zasebnost.
Represija notranjega ministrstva
Čeprav se niti pravosodni minister Goran Klemenčič ni mogel sprijazniti z možnostjo, da bo policija kot prisilno sredstvo lahko v prihodnje uporabljala električne paralizatorje, njihovi uporabi pa odločno nasprotujejo tudi v Združeni levici, kjer so prepričani, da »gre za uvajanje diktature represije notranjega ministrstva«, bo policija z njimi opremljena. Letos naj bi jih po prvotnih načrtih kupili 15, leta 2018 pa 25. Za njihov nakup bi država v prihodnjih dveh letih odštela okoli 40.000 evrov. Ali bo ostalo pri tem številu, je odvisno od odločitve, kdo od policistov bo novo prisilno sredstvo lahko uporabljal. Njihova uporaba pa bo po prepričanju notranje ministrice varnejša tako za policiste kot za napadalce.
Diskriminatorno
Občinski redarji se novih pooblastil ne veselijo. Karmen Cesar pravi, da imajo 203 delodajalce, njihov status pa sploh ni urejen, pri čemer je bil postopek sprejetja zakona do njih »diskriminatoren, nezakonit in celo ponižujoč«. Ni bilo socialnega dialoga, tako redarji organizacijsko še vedno spadajo pod ministrstvo za javno upravo, strokovno pa pod notranje ministrstvo. Najpomembneje pa je opozoriti, tako Cesarjeva, da redarji za izvajanje novih pooblastil niso niti pripravljeni niti usposobljeni. Ni jim zagotovljena niti pravna niti psihološka pomoč, čeprav bi izvajanje pooblastil za zadržanje oseb in uporabo prisilnih sredstev to zahtevalo. Več pristojnosti pomeni možnost za več konfliktov, pri čemer mnogi redarji nimajo veščin, kako se nanje odzvati. V praksi konfliktov ni prav veliko, vendar teh v prihodnje prav zaradi novih pooblastil ni mogoče izključiti, še posebno ne v večjih mestih.
