Tiskane izdaje
Ljubljana - Slovenska sodišča so v zadnjih štirih letih izrekla 51 obsodilnih sodb, povezanih s pranjem denarja, zoper 72 fizičnih oseb in štiri pravne osebe. V uradu za preprečevanje pranja denarja so prepričani, da bodo z uveljavitvijo novega področnega zakona, s katerim bodo pridobili inšpekcijska pooblastila, učinkovitejši.
V zadnjih dveh letih so najbolj uporabljene tehnike pranja denarja dvig gotovine, prenos sredstev med bančnimi računi in prenos sredstev med državami, pravijo na uradu za preprečevanje pranja denarja (UPPD), ki deluje v sestavi ministrstva za finance. Vodi ga Darko Muženič, ki se noče medijsko izpostavljati, v arhivu smo našli le en intervju z njim, so nam pa na UPPD odgovorili na nekaj vprašanj, povezanih z njihovim delom.
Sumljive osebe in premoženje
UPPD začne zbirati finančne podatke o določeni osebi samo pod pogojem, da v zvezi s transakcijo in osebo obstajajo vzroki za sum pranja denarja ali financiranje terorizma. Te vzroke jim posredujejo finančne in nefinančne institucije, ki so zavezanci po zakonu o preprečevanju pranja denarja, nekateri državni organi (sodišča, državna tožilstva, policija, Sova, Mors, računsko sodišče, KPK, Furs, urad za nadzor proračuna), nadzorni organi (Banka Slovenije, ATVP, AZN, tržni inšpektorat, odvetniška in notarska zbornica, inštitut za revizijo) ter tuji sorodni organi.
Kaj konkretno pomeni sumljiva transakcija? »Natančne in enoznačne definicije sumljive transakcije ni mogoče podati. Urad sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev, v katerih je sumljiva transakcija opredeljena kot tista transakcija, ki ni skladna z znano strankino zakonito poslovno dejavnostjo, ali zasebno dejavnostjo, ali z običajnim načinom poslovanja na določeni vrsti računov ali ko pri transakciji ni mogoče prepoznati gospodarskega namena oziroma posledice transakcije niso smiselne z gospodarskega vidika. Pri tem naj poudarimo, da sam ZPPDFT ne govori samo o sumljivih transakcijah, ampak tudi strankah in premoženju,« so nam odgovorili v UPPD.
Leta 2014 so prejeli 480 prijav sumljivih transakcij, pri katerih so bili podani nekateri razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. Med prijavitelji so prevladovale banke (77,5 odstotka). Je pa bilo število prijav leta 2014 kar 20 odstotkov manjše kot leto prej. »Pri tem je treba poudariti, da smo v obdobju 2010-2013 imeli zelo strmo rast števila prijav, denimo leta 2010 233 prijav, leta 2013 pa 600. Upad v letu 2014 je bil pričakovan, trend pa se ni nadaljeval leta 2015, saj smo prijeli 521 prijav,« so pojasnili. Je pa Darko Muženič v intervjuju za Delo januarja 2016 dejal, da je med vzroki za upad prijav leta 2014 tudi spreminjanje načina izvajanja transakcij - pričakujejo, da se bo z razvojem finančnega sistema, novimi finančnimi produkti, uvedbo elektronskega bančništva uporaba gotovine v daljšem časovnem obdobju zmanjšala.
Za dva milijona evrov kazni
Lani so končali analizo podatkov v 572 zadevah, pri čemer so v 259 zadevah ugotovili vzrok za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja, v 107 za druga kazniva dejanja, v 123 pa jim ni uspelo ugotoviti nobenih kršitev predpisov.
V zadnjih štirih letih so sodišča izrekla 51 obsodilnih sodb proti 72 fizičnim in štirim pravnim osebam. V primeru pogojne obsodbe je bila na obsojenca izrečena povprečno desetmesečna pogojna kazen, v primeru zaporne obsodbe pa povprečno 18 mesecev. Poleg tega so bile izrečene kazni odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi v skupni višini 2,4 milijona evrov ter stranske denarne kazni v višini skupaj več kot dva milijona evrov.
Prepričani so, da bodo v prihodnje še učinkovitejši -v pripravi je nov zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, s katerim bodo UPPD podeljena inšpekcijska pooblastila. »Na ta način bo UPPD lahko izvajal nadzor nad zavezanci na kraju samem. Z novimi pooblastili bo postal nekoliko bolj operativen,« napovedujejo v UPPD, hkrati pa priznavajo, da jih s povečanjem števila prijav sumljivih transakcij, dodeljevanjem novih nalog, intenzivnim mednarodnim sodelovanjem, ki je posledica dogodkov, povezanih s terorizmom, pesti kadrovska podhranjenost.
Nezanimivi za pranje
Na svoji spletni strani UPPD od oktobra 2011 objavljajo seznam nakazil nad 30.000 evrov na račune pri bankah v državah, v zvezi s katerimi obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja in financiranja terorizma oziroma na račune družb s sedežem v teh državah, ne glede na državo samega bančnega računa. Marsikdo se sprašuje, kakšna je korist od takšnih javnih objav, saj se razkrivajo poslovanja številnih podjetij, kdor ima goljufive namene, pa lahko nakazila razprši tako, da nobeno posebno ne presega 30.000 evrov. V UPPD so nam na ta pomislek odgovorili, da naj bi imela javna objava teh podatkov predvsem preventivni učinek in pripomogla k večji transparentnosti poslovanja.
Ali jim objava takšnih dokumentov, kot so panamski, pomaga pri delu? »Objava tovrstnih dokumentov je dobrodošla predvsem s preventivnega vidika. Vendar gre za medijske navedbe, ki naj bi temeljile na dokumentih. Urad nima zakonske podlage, da bi začel analize na podlagi navedb v medijih. Ključni so torej dokumenti, ki pa javnosti niso bili predstavljeni in jih še nismo videli. Obvestila in informacije, ki jih urad posreduje na policijo ali državna tožilstva, prispevajo k začetku vodenja predkazenskih postopkov ali so uporabljeni v kazenskih postopkih, zato je pridobitev kakršnihkoli listin na zakonit način bistvenega pomena. Medijsko poročanje je torej lahko dobrodošel dodatni vir informacij, ne more pa delovanje urada temeljiti izključno na navedbah v medijih.«
Po mnenju UPPD Slovenija ni zanimiva in ni prepoznana kot območje, ki bi bilo ugodno za pranje denarja. »Slovenija je bila v baselski študiji glede preprečevanja pranja denarja (Basel AML Index 2015 Report) med 152 državami iz vsega sveta uvrščena na tretje mesto (za Finsko in Estonijo) z enim najnižjih indeksov tveganja za pranje denarja. Prav tako je bila Slovenija v okviru četrtega ocenjevalnega kroga Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje učinkovitosti ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (MONEYVAL) leta 2009 med prvimi tremi najbolje ocenjenimi državami,« zagotavljajo v UPPD.
