Janša se (za zdaj) vrača v poslanske klopi

Ustavno sodišče je do dokončne odločitve zadržalo izvršitev sklepa DZ. Janša že na poti na sejo državnega zbora.

Objavljeno
21. november 2014 15.25
Pi. K., Delo.si, Ni. Č., S. H., P. J., notranja politika
Pi. K., Delo.si, Ni. Č., S. H., P. J., notranja politika

Ljubljana − Ustavno sodišče je včeraj odločilo, danes pa še objavilo, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži sklep državnega zbora, ki je Janezu Janši na podlagi zakona o poslancih odvzel mandat.

Janša se tako za zdaj vrača v poslanske klopi. Začasno zadržanje začne učinkovati z dnem vročitve sklepa DZ in Državni volilni komisiji.

Janez Janša do dokončne odločitve ustavnega sodišča izvršuje mandat poslanca, je v odločitvi zapisalo US, ki bo v nadaljnjem postopku začelo oceno ustavnosti zakona o poslancih.

Ustavno sodišče je drugače kot pri ustavni pritožbi v zadevi Patria spoznalo, da je treba Janezu Janši končno zagotoviti učinkovito varstvo pravic, je po današnji objavi odločitve sodišča dejal Janšev zagovornik Franci Matoz. Prepričan je, da bo sodišče Janševi pritožbi ugodilo in mu tudi trajno vrnilo poslanski mandat.

Predsednik SDS, ki ostaja v zaporu, je po odločitvi sodišča zapustil celico in se odpravil proti državnemu zboru, kjer poteka parlamentarna seja. Jutri se bo Janša udeležil delovnega posveta SDS o prihodnosti stranke.

Ustavno sodišče bi se lahko izreklo za nepristojno in Janšo napotilo na upravno sodišče, ker ni izčrpal vseh pravnih sredstev za vložitev pritožbe na ustavno sodišče, a so se ustavni sodniki, kot je pojasnjeno v sklepu, odločil za obravnavo pritožbe, ker bi pritožba prek Upravnega sodišča predolgo trajala (upravno, vrhovno, na koncu pa še ustavno): »v primeru spora mora biti zagotovljeno hitro in učinkovito sodno varstvo. Hitro odločanje terja tudi omejena dolžina man data poslanca, ki traja štiri leta.«

Sklep je bil začasno zadržan, ker »če bi se kasneje izkazalo, da je bilo predčasno prenehanje mandata protiustavno, bi to za Janeza Janšo pomenilo težko popravljivo škodljivo posledico.« Ta odločitev, torej druga točka sklepa, je bila sprejeta s petimi glasovi proti štirimi. 

Točko sklepa, da ustavno sodišče zadevo sprejeme v obravnavo, je podprlo sedem ustavnih sodnikov, proti pa sta bili ustavni sodnici Dunja Jadek Pensa in Jadranka Sovdat.

Za oceno ustavnosti zakona je glasovalo osem ustavnih sodnikov, proti je bil sodnik Jan Zobec.

Iz ustavnega sodišča so še sporočili, da bodo začeli postopek za oceno ustavnosti Zakona o poslancih, ker se zastavlja vprašanje obstoja protiustavne pravne praznine.

Kot je znano, je Janši večina v državnem zboru po volitvah poslanski mandat najprej potrdila, pred dobrim mesecem pa mu je sedež odvzela in se pri tem sklicevala na zakon o poslancih, ki odvzem omogoča, če je poslanec obsojen na več kot polletno zaporno kazen. Janša je bil obsojen že pred volitvami, ko še ni bil poslanec.

Mnenja, ali je po pravni ureditvi Janši sploh mogoče odvzeti mandat s sklicevanjem na poslanski zakon, so bila različna že pred odločanjem v državnem zboru. Na ustavno spornost takšnega ravnanja je opozorila zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je pri takšnem mnenju vztrajala tudi po pomislekih poslancev vladne koalicije.

Ti so, da bi pridobili dodatno mnenje, oblikovali skupino petih pravnikov, ki so zastopali nasprotno stališče. Na predlog SMC, SD, Desusa, ZL in Zaaba so mnenje o dopustnosti odvzema mandata Janši spisali Franc Grad, Rajko Pirnat, Ciril Ribičič, Aleš Zalar in Dino Bauk.