Tiskane izdaje
Ljubljana – Smo res storili vse, kar bi v okviru svojih pristojnosti morali storiti, da bi uresničili tisto, k čemur nas zavezuje ustava? Ustavno sodišče je, kolikor je moglo dobro, svojo vlogo izpolnilo. Tako meni predsednik tega sodišča Miroslav Mozetič.
Jutri je dan ustavnosti, saj je bila pred 23 leti – torej leto po tem, ko je bila sprejeta plebiscitarna odločitev za samostojno državo – sprejeta nova slovenska ustava. Po presoji Miroslava Mozetiča – o čemer je govoril tudi na slavnostni seji ustavnega sodišča (US) pred štirimi dnevi –, to ni dan spomina, ampak opomin na zavezo, ki smo jo z novo ustavo sprejeli. To pa je graditev novega družbenega reda, ki bo temeljil na spoštovanju človekovih pravic in njegovega dostojanstva, na načelih pravne države, zato da bi zagotovili svobodno in pravično družbo. Mozetič je prepričan, da je US tej poti sledilo, čeprav je seveda vedno mogoče narediti še več: »Vendar obstajajo čisto človeške meje in prepričan sem, da jih je ustavno sodišče doseglo.«
Kar je ustavno prav
Sodstvo nasploh, in pri tem ustavno sodišče ni izjema, doživlja v zadnjem času upravičene, po besedah Mozetiča pa večkrat tudi neupravičene, predvsem pa posplošene, površne in neargumentirane kritike. V imenu ustavnih sodnic in sodnikov je zatrdil, da svoje delo opravljajo »strokovno in pošteno, da pri svojih odločitvah iščemo tisto, kar je ustavno prav in pravično, da težimo k razlagi prava, ki izhaja iz temeljnega izhodišča ustave, iz človekovega dostojanstva«.
Delo ustavnega sodišča je bilo v preteklem letu zaznamovano s številnimi odločitvami, ki so vzbudile veliko političnih in strokovnih odzivov, na njihovi podlagi je del javnosti deveterici sodnikov – ali pa vsaj nekaterim od njih – očital izrazito pristranost, čeprav tega očitka Mozetič ne sprejema.
Konec preteklega leta je ustavno sodišče presodilo, da mora država nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju vrniti približno polovico milijonske nagrade. Marca letos so ustavni sodniki v celoti razveljavili zakon o davku na nepremičnine in določbe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki zadevajo njihovo obdavčenje. Mesec dni pozneje so sodniki na pobudo SDS razveljavili odlok o določitvi datuma referenduma o arhivski noveli, ki naj bi prvotno bil 4. maja, nato pa je bil razpisan za 8. junij. Maja so razveljavili del volilnega zakona in državnemu zboru naložili, da mora v dveh letih sprejeti ureditev, po kateri bodo vsa volišča v državi dostopna invalidom. Ustavno sodišče je junija določilo, da bodo predčasne parlamentarne volitve 13. julija. Julija je ustavno sodišče telekomunikacijskim operaterjem, ki jim je zakon nalagal hrambo prometnih podatkov, med katere spadajo tisti o klicih in lokacijah uporabnikov mobilne telefonije, naložilo, da morajo tako zbrane podatke uničiti.
Približno pol milijarde evrov težka odločitev ustavnega sodišča iz leta 2013 o izbrisu lastnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank se je odmaknila. Ustavni sodniki so namreč novembra sklenili, da bodo postopek prekinili in za predhodno mnenje prosili Sodišče Evropske unije. Ustavno sodišče je pred dnevi do svoje končne odločitve o ustavni pobudi v zvezi s hišnimi preiskavami v odvetniških pisarnah prepovedalo opravljati preiskovalna dejanja, povezana z zasegi pri odvetnikih. In še darilo ob koncu leta: ustavno sodišče je v celoti razveljavilo uklonilni zapor.
Posebno odmevne odločitve
Najodmevnejše odločitve US so bile povezane s predsednikom SDS in nekdanjim premierom Janezom Janšo. Junija je zavrglo njegovo ustavno pritožbo in ga v zadevi Patria najprej napotilo na vrhovno sodišče, prvoobsojeni v tej zadevi pa je še isti mesec začel prestajati dveletno zaporno kazen. Na parlamentarnih volitvah mesec dni pozneje je dobil poslanski mandat, ki mu ga je državni zbor najprej potrdil, nato odvzel. Tako se US zdaj ukvarja z dvema Janševima ustavnima pritožbama. Z začasnima odredbama je US Janši do dokončne odločitve vrnilo poslanski mandat in ga izpustilo iz zapora. V njem pa sta še vedno drugoobsojena v zadevi Patria – Tone Krkovič in Ivan Črnkovič. Oba sta prav tako vložila ustavni pritožbi in zahtevo za začasno zadržanje, vendar ustavno sodišče o tem še ni odločilo. Po pojasnilih Miroslava Mozetiča v teh dveh primerih ne gre za popolnoma enaki ustavni pritožbi, kot je Janševa, čeprav gre za isti kazenski postopek oziroma sodbe.
Nov dialog z Evropskim sodiščem za človekove pravice
Janšev zagovornik Franci Matoz je že napovedal, da če mu z ustavnima pritožbama ne uspelo pred domačimi sodišči, se bosta z Janšo obrnila še na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Predsednik tega sodišča Dean Spielmann je ob obisku v naši državi prejšnji teden dejal, da igrajo ustavna sodišča ključno vlogo v mehanizmih, ki jih pozna evropska konvencija za človekove pravice, in izrazil prepričanje, da se bo ta vloga v prihodnje še okrepila. Spomnil je namreč, da se bodo odnosi med ustavnimi sodišči in ESČP še poglobili. Po ratifikaciji protokola številka 16 bodo namreč ustavna sodišča držav, ki so protokol ratificirala, evropsko sodišče lahko prosila za svetovalno mnenje o načelnih vprašanjih razlage ali uporabe pravic in svoboščin, ki jih določa konvencija o človekovih pravicah. To mnenje sicer ne bo zavezujoče, bo pa z njim institucionaliziran dialog. Prepričan je, da se bo s tem okrepila avtoriteta ustavnih sodišč. Zadeve se bodo namreč lahko rešile že na nacionalni ravni. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so podpisale omenjeni protokol.
