Tiskane izdaje
Sence preteklosti
Po njegovem mnenju je odločitev ustavnega sodišča, tudi če referendum ne bo skupaj z volitvami, »pomembno zvišala politične delnice SDS tudi na evropskih volitvah«. S tem, ko je preprečilo, da bi temo, povezano z interpretacijo preteklosti, odstranili z mize javno pomembnih vprašanj nekaj tednov pred volitvami, je namreč »ustvarilo stanje, ko bo kampanja za evropske volitve močno kontaminirana z razpravami o slovenski preteklosti«. K temu bo svoje prispevala tudi polemika ob spomeniku padlim domobrancem v Grahovem, in verjetno tudi kontroverze ob odkritju spominske plošče žrtvam vseh totalitarizmov na stavbi ameriške ambasade v Ljubljani, napovedanem prihodnji teden, meni Pribac in napoveduje: »Z odločitvijo se zbujajo pretekla nasprotovanja v slovenski družbi, kar stranka SDS potrebuje za uspešno mobilizacijo svojega volilnega telesa. Med tistimi, ki odhod na volišče razumejo kot dejanje, uperjeno v prihodnost, bo kampanja, v kateri bo preteklost imela pomembno mesto, širila malodušje in mnogi med njimi bodo ostali doma.«
Analitik Matevž Tomšič pa se strinja s SDS, da bi bila »z vidika stroškov izvedba referenduma na dan evropskih volitev zagotovo najbolj racionalna«. »Nobenega razloga ni, da se to dejansko ne bi zgodilo. Argumenti o tem, da mora biti referendum posebej, saj naj bi se ga v nasprotnem ljudje lahko udeležili 'iz napačnih razlogov', so neutemeljeni. Če bi bilo tako, potem tudi različnih referendumov ne bi smeli izvesti na isti dan (kar se je zgodilo s trojnim referendumom leta 2011 v času Pahorjeve vlade). Motivi, s katerimi se ljudje udeležujejo referendumov in glasujejo za eno ali drugo referendumsko opcijo, so seveda različni, vendar jim tega ni mogoče predpisovati ali prepovedovati,« pravi Tomšič.
Vse stranke imajo pri datumu svojo računico, saj je po novi ureditvi udeležba za izid referenduma ključna. »Vladajoči koaliciji je v interesu, da je ta datum izbran tako, da bo udeležba čim manjša. SDS pa bi ustrezalo, če bi bil referendum skupaj za evropskimi volitvami, saj bo takrat udeležba višja. Glede na to, da je bila vložena pobuda za ustavno presojo, se je US seveda moralo do tega opredeliti. In kakorkoli se opredeli, v vsakem primeru je to mogoče interpretirati kot 'poseg' v politični spopad,« je do ustavnih sodnikov bolj prizanesljiv Tomšič.
Sodišče spet na potezi
Vprašanja, povezana z referendumom o arhivski noveli, bodo dobila prve odgovore po tem, ko bo US presojalo o vsebini odloka o njegovem razpisu. US je sporočilo, da se bo tega lotilo v kratkem, kakšna bo njegova odločitev, pa ne želi nihče napovedovati. Nekdanji ustavni sodnik dr. Janez Čebulj pojasnjuje, da glede na dosedanjo prakso US v tovrstnih primerih obstajajo naslednje možnosti – lahko pa še kakšna, za katero se lahko US odloči ne glede na dosedanjo prakso: »US lahko odlok razveljavi in v tem primeru mora državni zbor sprejeti novega in določiti nov datum in druge roke; lahko pa US odloka ne razveljavi, vendar je v tem primeru vprašanje, kaj bo z datumom izvedbe referenduma – zakonodajalcu lahko naloži, da določi novega, lahko ga pa tudi samo določi. V dosedanji praksi – čeprav se povsem identičnega primera na spomnim – ko je šlo za primere, povezane z referendumi za ustanovitev občin, je zakonodajalcu naložilo, naj določi nov rok. Je pa v nekaterih drugih zadevah, ko je presojalo zakonske določbe, katerih izvršitev je bila vezana na rok, samo podaljšalo rok ali določilo novega, če je ugotovilo, da izpodbijana zakonska določba ni v neskladju z ustavo. To je storilo na primer leta 2005 ob presoji določbe zakona o javnih uslužbencih, ki je v prehodnih določbah nalagal, da opravijo strokovni izpit do določenega roka. Ko je US ugotovilo, da ta zakonska zapoved ni v neskladju z ustavo, je že skoraj potekel rok za njegovo izvedbo, zato je samo določilo novega.« Najracionalnejše pa bi bilo, tako Čebulj, »da bi glede na to, da je očitno sporen zgolj datum izvedbe referenduma, tega določilo samo «.
Od srede marca je v medresorskem usklajevanju in javni obravnavi predlog spremenjenega zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki pomeni zakonsko prilagajanje novi ustavni referendumski ureditvi. V največji koalicijski stranki PS pričakujejo, da bo v zakonu mogoče razrešiti tudi dilemo, ali so referendumi lahko hkrati z volitvami.
