Tiskane izdaje
Ljubljana – Po objavljenem barometru priljubljenosti politikov in političnih strank smo h komentiranju trenutnega stanja v slovenski politiki povabili dva njena pozorna opazovalca. Prvi je Igor Pribac, drugi Luka Lisjak Gabrijelčič. Danes komentirata stanje na vladni, levi strani, prihodnjič na desni.
Profesor socialne filozofije in filozofije zgodovine Igor Pribac ob analiziranju zadnjega barometra pravi, da je bil za Janezom Janšo drugi veliki protagonist političnega prizorišča v zadnjem obdobju brez dvoma Karl Erjavec. »Obisk njegove stranke v Luki Koper ob začetku vrenja v njej, ponujeni odstop za dogodke izpred leta dni in puščice, ki iz njegovih ust letijo na SD, so koalicijski partnerici potisnili v vlogo statistk, ki skušata prestreči najnovejšo improvizacijo primadone tega trenutka,« pravi Pribac.
V znamenju Karla Erjavca
V ta položaj je zaradi delovanja Erjavca potisnjen tudi predsednik vlade Miro Cerar. »Erjavcu je uspelo podpreti vodstvo Luke v sporu s SDH, preden se je o tem izrekel Cerar, ne da bi ga kdo glede tega javno ošvrknil. Še več: premieru mu je uspelo podtakniti jezo zaradi udeležbe Mladega foruma SD na luški manifestaciji v Ljubljani. Za nameček je ponudil odstop kot minister za dogodke pred letom dni in spravil predsednika vlade v nelagoden položaj, češ, »nepotrebna« gesta, saj je to bila ponudba, ki je predsednik vlade ni mogel sprejeti. Tudi manj poučenim je postalo jasno, da je Miro Cerar sicer glavni odločevalec vlade, Karl Erjavec pa tisti, ki odloča, ali je Miro Cerar še predsednik vlade,« opisuje Pribac politične aktualije.
Jesen preživetja vlade
Toda vse bolj se zdi, da se tudi Karlu Erjavcu takšno delovanje vse manj izplača, dodaja Pribac. To je očitno iz podatka, da je pristal na dnu lestvice priljubljenih politikov, Desus kot stranka izgublja in za nameček SD, kot stranka, ki lahko poseže po glasovih upokojencev, pridobiva. Glede na to, da zaupanje v vlado pada in da se krepi protipolitično razpoloženje, je vse bolj jasno, da bo politična jesen v znamenju bitke za preživetje te vlade in prerivanja strank v boju za čim boljše izhodišče pred prihajajočimi volitvami.
Luka Lisjak Gabrijelčič je zgodovinar, prevajalec in urednik revije Razpotja, končuje doktorat na srednjeevropski univerzi v Budimpešti. V svojih kolumnah je kritičen tako do levice kot do desnice. Ključ za spremembe v slovenski politiki je na desni, pravi, vsa dinamika na levi, kot jo trenutno vidi, je po njegovem usmerjena v zamrznitev sedanjega stanja. To velja tudi za Združeno levico ki je kljub radikalni retoriki strukturno del mehanzima, ki po mnenju Lisjak Gabrijelčiča ohranja trenutno stagnacijo.
Klientelisti brez vizije
»Odnosi v koaliciji imajo isto strukturo kot frakcijski boji v etabliranih strankah na Zahodu: poleg tega se v njih ne spopadajo resne alternativne vizije razvoja, temveč gre za merjenje moči posameznih klientelnih skupin. Ali se bo tehtnica obrnila k SD ali SMC, je v končni fazi vseeno. To sta dva Janusova obraza iste paradigme. Mladi in nezadovoljni levi volivci so pred dvema letoma kupili obliž za svoje razočaranje nad svojimi predstavniki, v obliki Združene levice. Danes je jasno, da se je ta 'alternativa' znašla na razpotju: ali zdrsi v irelevantnost ali postane nova, generacijsko prenovljena SD. Torej, ali sedanji sistem podpira od zunaj, kot zunanja grožnja, ki legitimira 'sredinsko' politiko etatistično-klientelistične levice, ali od znotraj, kot njegova 'konstruktivna' partnerica,« pravi Lisjak Gabrijelčič.
Zgodovinar, ki je pred desetletjem okusil tudi nekaj slovenske politike (v okviru SDS), je prepričan, da resna, kredibilna alternativa na levici mora šele nastati. »Roditi bi se morala na podlagi istih izkušenj in premislekov kot španski Podemos ali italijansko Gibanje 5 zvezdic. Svoj aktivizem bi morala usmeriti v dejanske centre moči in se upati zameriti klientelistični levici, sočasno pa bi se distancirala tako od (neo)marksističnega dogmatizma kot od preživelih etatističnih formul. Skušala bi povezati boj proti birokratskemu etatizmu in demokratično regeneracijo z novo formulo medgeneracijskega in medrazrednega pakta. Vendar se bojim, da je za našo levico od omenjenih španskih in italijanskih zgledov zanimiva le 'leninistična' ali 'jakobinska' oblika teh novih strank, kar je njihov najbolj problematični vidik,« pravi Lisjak Gabrijelčič.
