Tiskane izdaje
Kljub večtedenskim prizadevanjem luksemburškega predsedstva Evropska unija ni dosegla cilja - skupno 60.000 ljudi. Tako so članice ponudile sprejetje 22.504 beguncev iz tretjih držav in 32.256 prosilcev za azil. Višek ljudi iz skupine beguncev naj bi premestili k azilantom, zaveze za preostalih 5240 pričakujejo do konca leta.
Sloveniji 250 beguncev namesto 702
Čeprav je evropska komisija sprva predvidela za Slovenijo skupno 702 azilanta in begunca v dveh letih, se je številka krepko znižala. Tako bi po novem sprejeli le 230 prosilcev in 20 beguncev iz tretjih držav. Po napovedih državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve Andreja Špenge prihod prve skupine pričakujejo že jeseni. Slovenija ima že pripravljene načrte za nastanitev, v prvi fazi bodo uporabljene zmogljivosti notranjega ministrstva. V sprejem beguncev bodo vključeni še drugi resorji: zdravje, šolstvo, socialne zadeve.
Po besedah Špenge je bil za Slovenijo ključen varnostni vidik. Tako ima pravico do zavrnitve osebe, ki bi bila lahko nevarna. »Želimo vedeti, koga bomo sprejeli,« je povedal Špenga. Informacije bodo zbirali domači organi (Sova, OVS, policija), uporabljali pa bodo tudi ugotovitve iz izvornih držav in od partnerskih služb. Slovenija lahko v prihodnjih mesecih pričakuje večji priliv beguncev, saj na srbsko-madžarsko mejo vsak dan pride tisoč beguncev. Če bo Madžarska zaprla mejo, bi »kak odstotek lahko prišel k nam«.
Avstrija postala prvi cilj azilantov
Pogajanja med članicami so bila v zadnjih tednih podobna barantanju z usodami nesrečnikov. Države, v katere se zateče največ prosilcev za azil, z Nemčijo na čelu, so opozarjale, da skoraj vse naredi le pol ducata držav. »Begunski tokovi imajo takšne razsežnosti, da zadevajo vse,« je povedala državna sekretarka na nemškem notranjem ministrstvu Emily Haber. Številka 60.000 za prerazporejanje je razmeroma majhna, saj so na poti proti Evropi milijoni. Lani je v EU zaprosilo za azil več kot 600.000 oseb.
Tarča kritik sta bili tudi Grčija in Italija. V državi, ki sta bili lani najbolj na udaru, pride sicer največ prebežnikov, toda njuni organi jih v nasprotju s pravili EU ne registrirajo in jim posredno omogočijo pot proti severu Evrope, kjer nato zaprosijo za azil. Avstrijska ministrica Johanna Mikl-Leitner je bentila, da pri njih izpeljejo več azilnih postopkov kot v Grčiji in Italiji skupaj. Po številu prebivalcev je Avstrija postala prvi cilj azilantov. Zaradi tega − enako kot Madžarska − ne bo sprejela nobenega prosilca iz Italije in Grčije. Sprejela bo »le« 2000 beguncev iz tretjih držav.
Zaradi tragedij na Sredozemlju so se begunski tokovi premaknili in čedalje več težav je na balkanski poti. Na Madžarskem, ki je najbolj pod udarom, že načrtujejo konferenco, na kateri bi se jeseni lotili tega vprašanja. Po drugi strani je pri evropski shemi še veliko nejasnosti. Pričakovati je, da že tako nizke kvote za vzhodne članice sploh ne bodo izpolnjene, saj prosilci za azil želijo v druge, bogatejše države. Severne članice v zameno za solidarnost od Grčije in Italije zahtevajo, da se bolj resno lotita obravnave beguncev pri njih, da ne bi ogrozile schengna.
