Medvedjev prihaja v Slovenijo kot prvo članico EU po ohladitvi odnosov

Ljubljana − Čez natanko teden dni bo v Slovenijo pripotoval predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev, kar bo njegov prvi obisk v državi članici Evropske unije po zaostritvi odnosov med Rusijo in Zahodom, ki je tako resna, da je mogoče govoriti kar o novi hladni vojni.

Zaradi nje gospodarsko sodelovanje med Rusijo in Evropsko unijo trenutno ovirajo sankcije, ki vključujejo tudi prepoved potovanj za nekatere ruske politike.

V Bruslju nimajo zadržkov do obiska Medvedjeva v Sloveniji, kjer se bo kot doslej najvišji predstavnik ruske države udeležil slovesnosti pri ruski kapelici na Vršiču. Tradicionalna prireditev, ki je po trditvah predsednika Društva Slovenija-Rusija Saše Geržine predvsem uspeh »ljudske diplomacije«, je v zadnjih letih postala nekakšen lakmusov papir političnih odnosov med Slovenijo in Rusijo.

Medvedjev se bo sešel z vsemi najvišjimi predstavniki slovenske države, glavni namen obiska pa je dati pospešek gospodarskemu sodelovanju, ki je tako kot v drugih članicah EU tudi v Sloveniji utrpelo velikanski padec. Po podatkih neodvisnega avstrijskega inštituta za gospodarske raziskave (WIFO) bo Evropa zaradi sankcij proti Rusiji izgubila kar sto milijard evrov in tako ogrozila dva milijona delovnih mest v članicah EU.

V Slovenijo kot prvo članico EU po ohladitvi odnosov

Če drži teza, da je slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem nekakšen lakmusov papir slovensko-ruskih odnosov, potem so vsaj v diplomatskem smislu ti odnosi naravnost odlični. V okviru pietetne slovesnosti, ki je zrasla iz ljudske iniciative, letos na dvodnevni uradni obisk prihaja doslej najvišji predstavnik ruske države: predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev. To bo njegov prvi obisk v katerikoli članici EU po konfrontaciji med Zahodom in Rusijo, saj od predsednikov evropskih vlad v skladu z navodili iz Bruslja preprosto ne prejema vabil.

Gardisti Slovenske in Ruske vojske na slovesnosti pri Ruski kapelici. Foto: Aleš Černivec/Delo

Evropsko-ruski odnosi so skaljeni kot še nikoli doslej. Najboljši dokaz za to je nedavni incident, ko je Finska v skladu z evropskim črnim seznamom ruskih politikov zavrnila izdajo vizuma predsedniku ruske dume Sergeju Nariškinu, zaradi česar se ta ni mogel udeležiti zasedanja parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Pravzaprav Medvedjev vse od uvedbe gospodarskih sankcij, s katerimi so Evropska unija in Združene države Amerike kaznovale Rusijo zaradi priključitve Krima ter podpore separatistom na vzhodu Ukrajine, kot premier sploh še ni gostoval v nobeni članici EU, kar obisku daje še večjo težo. Prvič je Slovenijo obiskal pred šestimi leti, ko je bil še predsednik države, vendar je v Maribor pripotoval izključno v vlogi navijača ruske nogometne reprezentance.

Gospodarska menjava nižja za 30 odstotkov

V središču tokratnega obiska so gospodarski odnosi, »zlasti krepitev blagovne menjave na področjih, ki so izvzeta iz sankcij«, nam je pojasnil ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev. V začetku maja je Slovenijo obiskal ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, ki s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem sopredseduje slovensko-ruski medvladni komisiji za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Po besedah Erjavca ostaja ruski trg za slovensko gospodarstvo pomemben, vendar ukrajinska kriza, omejevalni ukrepi, zlasti pa padec cen nafte in vrednosti rublja vplivajo na gospodarske rezultate in blagovno menjavo med državama, ki je bila letos v povprečju nižja za 30 odstotkov kot lani, podobno pa je tudi v drugih članicah EU.

Erjavec je bil eden od samo štirih ministrov za zunanje zadeve iz držav članic EU (poleg francoskega, italijanskega in madžarskega), ki so se maja v Moskvi udeležili spominske slovesnosti ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Tja je odpotoval namesto predsednika Boruta Pahorja, ki se je premislil v zadnjem trenutku. Pred tem je na varnostni konferenci v Münchnu v intervjuju za rusko televizijsko postajo v angleškem jeziku RT izjavil, da se bo Slovenija vojaško branila pred Rusijo, da je lojalna Natu in bo to ostala tudi, če bo »svet skrenil v napačno smer«. Ta izjava je bila po mnenju številnih slovenskih diplomatov dolgoročno škodljiva za odnose z največjo slovensko gospodarsko partnerico. Kljub »škodljivim izjavam« se bo Medvedjev med dvodnevnim delovnim obiskom v Sloveniji po naših informacijah srečal tudi s Pahorjem, kar napovedujejo tudi na uradni spletni strani ruske vlade. Njen predsednik prihaja na obisk v Slovenijo na povabilo slovenskega premiera Mira Cerarja, s katerim se bo srečal v ponedeljek, ko ga bo sprejel tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez.

»Slovenija ne priznava ilegalne aneksije Krima«

Slovenski realpolitiki oziroma pragmatizmu je treba pripisati, da je Erjavec pred prihodom visokega gosta iz Rusije odpotoval na obisk v Ukrajino. To je praksa, za katero se v zadnjem času odločajo tudi drugi evropski politiki, ki po eni strani sledijo evropskim smernicam, po drugi pa želijo ščititi svoje gospodarske interese. Če potujejo v Rusijo, se pred tem obvezno oglasijo še v Ukrajini, kar sta februarja storila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande, ki sta reševala mirovni sporazum iz Minska. Maja je podobno pot ubral ameriški državni sekretar John Kerry, ki se je v Sočiju srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Erjavec se je v Kijevu srečal z ukrajinskim ministrom za zunanje zadeve Pavlom Klimkonom, sprejela pa sta ga tudi predsednik ukrajinskega parlamenta Volodimir Grojsman in predsednik Ukrajine Petro Porošenko. V imenu predsednika republike Boruta Pahorja ga je povabil na obisk v Slovenijo, kar je ta tudi sprejel.

Erjavec je ukrajinskemu vodstvu zagotovil, da Slovenija podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, ter poudaril, da je konflikt na vzhodu Ukrajine treba rešiti po mirni poti. Ponovil je, da Slovenija ne priznava ilegalne ruske aneksije Krima in Sevastopola. Uradno rusko stališče do tega vprašanja je ruski zunanji minister Sergej Lavrov še enkrat ponovil ob robu zasedanja skupine Briks v ruski Ufi: »Vprašanje Krima je zaprto. To je jasno tudi tistim, ki ne morejo nehati govoriti o tej temi. Priključitev so na referendumu izglasovali prebivalci Krima, Rusija pa je to podprla na podlagi jasno izražene želje tamkajšnjih prebivalcev.«