Hrvaški banki sta dobili tožbo proti (N)LB

Karl Erjavec: Vztrajali bomo pri memorandumu z Mokric. Rudi Gabrovec: Slovenija naj razmisli o tožbi pred ESČP.

Objavljeno
21. januar 2014 06.33
Posodobljeno
21. januar 2014 07.00
D. V., Zagreb, R. D., Pi. K., Ni. Č., Delo.si, STA
D. V., Zagreb, R. D., Pi. K., Ni. Č., Delo.si, STA

Zagreb - Hrvaško sodišče v Zagrebu je danes odločilo v prid tožbama Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB.

Gre za prvi razsodbi po lanskem podpisu memoranduma v Mokricah (podpisana Janez Janša in Zoran Milanović), v katerem se je hrvaška vlada zavezala, da bodo postopki proti LB in NLB na hrvaških sodiščih mirovali do celovite rešitve v okviru nasledstva.

Gre za prvostopenjski sodbi, ki še nista pravnomočni. Odvetnik LB Matija Pečatnik sicer za zdaj še ni želel napovedati, ali se bodo na sodbo pritožili, ampak je nakazal, da bodo najprej počakali na odziv Ljubljane, navsezadnje pa tudi na bančno odločitev.

Že zdaj pa je mogoče napovedati, da se bo slovenska stran na nepravnomočno odločitev zagotovo pritožila v zakonskem roku (15 dni). Koliko časa bo za odločitev potrebovalo županijsko, drugostopenjsko sodišče, je težko napovedati, bržkone pa še zdaleč ni izključena možnost, da se bosta LB in NLB na razsodbo zagotovo pritožili in izkoristili vse pravne možnosti.

Sodišče: LB in NLB naj izplačata zneske (približno 27 milijonov evrov)

Kot je odločilo sodišče, bosta morali LB in NLB izplačati zneske. V primeru tožbe PBZ ta zahteva približno 220.000 evrov, medtem ko je zahtevek Zagrebške banke občutno višji in je izražen v osmih valutah: 318.000 funtov, 18 milijonov švicarskih frankov, 1,4 milijona evrov in devet milijonov ameriških dolarjev.

PBZ in Zagrebška banka sta sicer zaprosili za »zastoj« postopka, LB in NLB pa za prekinitev, vendar je sodišče njihove predloge zavrnilo, ker bi se morali stranki v postopku strinjati.

Erjavec presenečen

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je danes izrazil presenečenje, da hrvaška »stran ne želi spoštovati podpisanega memoranduma z Mokric.« »Postopki, ki tečejo na Hrvaškem, so za Slovenijo brezpredmetni,« je poudaril.

Zunanji minister je večkrat opozoril, da sodbe hrvaških sodišč glede LB, celo če bi bile pravnomočne, ne bi bile izvršljive, ker bo Slovenija vztrajala pri memorandumu z Mokric, ki je bil potrjen v DZ in je za Ljubljano mednarodna pogodba.

Erjavec je ob odhodu iz poslanske skupine DeSUS spomnil, da je Hrvaška leta 2001 podpisala in leta 2004 ratificirala sporazum o vprašanjih nasledstva nekdanje SFRJ. To pomeni, da» je sprejela mednarodno obveznost, da se vprašanje deviznih vlog rešuje v okviru nasledstva,« je izpostavil Erjavec.

Gabrovec: Slovenija naj razmisli o tožbi v Strasbourgu

Visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec za STA ocenil, da bi Slovenija morala razmisliti o sprožitvi meddržavnega spora pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Za to se zavzema, ker so vse naslednice nekdanje Jugoslavije njegove članice.

O sprožitvi meddržavnega spora bi bilo po njegovem mnenju treba razmisliti, ker »gre za eklatantno kršitev dveh mednarodnih pogodb in enega mednarodnega dogovora« s strani Hrvaške.

Poudaril je tudi, da se ne strinja s hrvaško interpretacijo memoranduma z Mokric, »saj če nekaj podpišeta dva predsednika vlad in sprejmeta sklep vladi dveh držav, potem je to verjetno z namenom, da velja med državama, in ne zato, da ne bi veljalo med državama«.

Glede mednarodnih pogodb in mednarodnega dogovora, ki jih Hrvaška krši, pa je Gabrovec povedal, da imata Slovenija in Hrvaška sklenjen premoženjsko-pravni sporazum iz leta 1999, kjer je predvideno, da je problem LB predmet drugih meddržavnih sporazumov. »Potem imamo sporazum o vprašanjih nasledstva, ki opredeljuje, da se problematika varčevalcev ureja pred Banko za mednarodne poravnave (Bis). Imamo tudi memorandum o razumevanju, ki pravi, da je ta specifični problem prenesenih deviznih hranilnih vlog predmet, ki ga bosta državi obravnavali pod okriljem banke Bis.«

Gabrovec je potrdil še, da se bosta po njegovih podatkih LB in NLB na današnjo razsodbo pritožili.

***

Kronologijo dogodkov, povezanih z hrvaškimi varčevalci Ljubljanske banke, smo zabeležili v novinarskih prispevkih, ki jih hranimo v Delovi dokumentaciji. Do nje lahko dostopate registrirani in uporabniki Premium.