Tiskane izdaje
Ljubljana – Po politično razburljivem letu 2013 smo se s šefom najvišje zakonodajne oblasti v državi pogovarjali o prihodnjih prioritetah državnega zbora (DZ), njegove stranke SD in koalicije. Janko Veber napoveduje, da bo od vlade zahteval več doslednosti.
Včeraj ste potegnili črto pod letošnje parlamentarno leto. Kaj bi poudarili kot najpomembnejše odločitve?
Nezaupnico prejšnji vladi in oblikovanje nove večine v DZ. Sicer pa je bil parlament v zadnjem letu močan element politične stabilnosti v Sloveniji. Z zeleno lučjo hrvaškemu vstopu v EU smo se dogovorili, da se bo vprašanje deviznih varčevalcev Ljubljanske banke reševalo v okviru nasledstvenega sporazuma, in preprečili, da bi nas v Bruslju obravnavali kot državo, ki sosedo zavira na njeni poti. Z zapisom fiskalnega pravila v ustavo in ustavno omejitvijo referendumov pa smo tujini poslali jasno sporočilo, da lahko sami rešujemo svoje težave. Žal nismo začeli obravnavati tudi zakona o državnem holdingu, saj vlada ni predvidela finančnih posledic.
Kaj bo največji parlamentarni izziv leta 2014? Je možna sprememba volilnega sistema?
Spremembe volilnega sistema nikakor ne bi smele biti ključna tema v prihodnjem letu. Pričakujem, da bo več energije usmerjene v sprejetje ukrepov za gospodarsko rast, dvig BDP in razdolževanje podjetij.
Zakaj v SD tako kategorično zavračate popravke volilnega sistema?
Ker je v politiki zelo velik interes, da bi si ena stranka prisvojila prevlado. V Sloveniji imamo še vedno za približno enajst milijard evrov premoženja – državljanov, ne ene ali druge politične stranke. Sedanji proporcionalni volilni sistem je zato varovalka, da so odločitve o upravljanju in prodaji tega premoženja bolj premišljene, kot bi bile, če bi imeli le eno močno stranko, ki bi odločala, in eno opozicijsko, ki bi jo lahko zamenjala. Najverjetneje pa bi spremembe prinesle tudi veliko razliko med urbanimi naselji in podeželjem, kar za Slovenijo ni priporočljivo.
Iz vrst koalicijskih partnerjev je slišati, da parlamentarne postopke pogosto vodite premalo suvereno, kar da podaljšuje brezplodne razprave in omogoča zlorabo procedure. Kako odgovarjate kritikam?
Na kolegijih sem od vlade vedno zahteval, da predstavi vsebino zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval po hitrem postopku. Drugače bi vlada v parlament lahko poslala kar koli in pričakovala, da pri sprejemanju ne bo nobenih težav. To je slabo. Raje vidim, da kolegiji predsednika DZ trajajo malo dlje in se na njih takoj opozori vlado na morebitne nedoslednosti. Parlament nikakor ne sme biti glasovalni stroj, ampak prostor za razpravo. Sicer pa me opozicija po drugi strani opozarja, da jih prekinjam in onemogočam razprave. To kaže, da imam uravnotežen pristop, ki omogoča razpravo tako manjšini kot večini.
Težave pa nastajajo pri obrazložitvi posameznih poslanskih glasov. Predlagal sem že spremembo poslovnika - za kar potrebujem dvotretjinsko večino - po kateri bi glas odslej obrazloži le en predstavnik stranke. Ostali poslanci pa bi svoj glas lahko dodatno obrazložili le, če bi imeli drugačno stališče kot stranka. To bi zagotovo izboljšalo razprave, a zaenkrat ni videti veliko pripravljenosti, da bi me pri tem podprli. Lahko bi denimo skrajšali tudi postopkovne predloge. Ti sedaj trajajo tri minute, če pa bi jih skrajšali na eno bi morali govorci hitro oblikovati svoj predlog, za širšo razpravo pa bi zmanjkalo časa. Če bi poslance v sedaj veljavni ureditvi pri postopkovnih predlogih prekinjal, bi prišlo do velikega nezadovoljstva in kršitve poslsovnika.
Pravite, da je DZ od lani zmanjšal število hitrih postopkov, toda še vedno jih je kar tretjina. Se vam ne zdi, da DZ v odnosu do vlade s tem izgublja politično moč?
Vlada je v vseh mandatih poskušala krčiti pristojnosti DZ. Še vedno preveč zakonov sprejemamo po nujnem postopku. To pa lahko ustavi kolegij predsednika DZ. Vse več vodij poslanskih skupin, tudi koalicijskih, se nagiba k temu, da z rednimi postopki izboljšajo kakovost zakonov. Moj način vodenja je usmerjen v to, da bomo od vlade bolj odločno zahtevali bolje pripravljene zakone.
Kaj je lahko največja ovira pri doseganju tega cilja? Vas skrbi dogajanje v PS, kjer se dve »struji« bijeta boj za prevlado v stranki?
Politična stabilnost je v veliki meri odvisna od stabilnosti posamezne stranke. Gre za najmočnejšo stranko v parlamentu, zato je potrebno pozorno spremljati dogajanje in upati, da bo prišlo do dogovora in bomo lahko izpeljali vse zahtevne naloge ter se manj ukvarjali z novimi ministri ali morebitno zamenjavo resorjev.
Kaj pa rivalstvo med Bratuškovo in Jankovićem?
To prepuščam znotrajstrankem dogajanju Pozitivne Slovenije. Sami so napovedali, da jih čaka kongres, do katerega bo v nekem trenutku moralo priti, ampak to je postopek, ki ga morajo izpeljati sami.
Koalicijski partnerji te dni intenzivno pišete novo koalicijsko pogodbo. Bo vlada zdržala do konca mandata leta 2015?
Zelo pomembno bi bilo, da vlada ostane do zaključka mandata. Smo v zahtevnem procesu dokapitalizacije bank in prenosa slabih terjatev. Pomembno je, da imamo sprotne informacije, kaj se dogaja. Vsaka zamenjava oblasti bi ta proces upočasnila in spremenila proces kadrovanja. V tem času moramo sprejeti tudi strategijo upravljanja kapitalskih naložb in zakone za razdolževanje podjetij. Nikakor se nam ne sme zgoditi, da bi se nam ta postopek vlekel predolgo in bi se v bankah ponovno pojavljale slabe terjatve zaradi nezmožnosti odplačevanja kreditov.
Vaša SD se pripravlja na evropske volitve, kjer lahko, sodeč po javnomnenjskih anketah, pričakuje zmago. Katera od evropskih poslank naj po vašem vodi strankino evropsko listo?
Imamo dve zelo aktivni poslanki, ki pokrivata različni, a izjemno pomembni področji. Postopki, ki jih vodimo, bodo oblikovali kakovostno listo, vrstni red pa zagotavlja najboljši možen rezultat. Ne bi pa bil rad podrobnejši, ker to ni v moji pristojnosti.
DZ je lani izglasoval ukinitev 2. januarja kot dela prostega dne. Parlament je te dni skoraj prazen, poslanci se bodo na delo vrnili šele 10. januarja. Kako lahko to pojasnite državljanom?
Parlament je organiziran popolnoma drugače kot, denimo, vlada, ki lahko odloča na korespondenčnih sejah. V DZ je – tako kot v drugih parlamentih po svetu – potrebna fizična prisotnost, drugače nismo sklepčni in ne moremo odločati. Glede na to, da se delo med parlamentarnimi sejami pogosto zavleče do poznih večernih ur, je v tem času predviden odmor, ki se praviloma izkoristi za dopust.
