Tiskane izdaje
Ljubljana - Odbor za notranjo politiko bo danes razpravljal in glasoval o reformi delovanja političnih strank in financiranja volilnih kampanj. V odboru lahko spremenijo noveli zakonov o političnih strankah in kampanjah, večje spremembe so koalicijske in opozicijske stranke tudi predlagale. Kar bo danes odločil odbor, bo državni zbor potrjeval še ta mesec.
Vlada je že za evropske in lokalne volitve prihodnje leto parlamentu predlagala precej dramatične spremembe ureditve: za prepričevanje volivcev bi stranke lahko porabile tretjino več kot doslej, za lokalne volitve bi se - ker bodo hkrati županske in svetniške - omejitev povišala z 1,4 na dva milijona evrov na stranko, za evropske pa z 0,7 milijona na milijon. S to spremembo bi tudi iz državnega proračuna stranke dobile tudi bistveno več denarja kot doslej.
Koliko se koalicija umika?
A se v parlamentu resno zapleta. Zakonodajno pravna služba je večino novosti, ki jih je predlagala vlada in so jih poslanci doslej podpirali, ocenila kot ustavno sporne. Tudi zaradi tega je koalicija za današnjo sejo odbora za notranjo politiko predlagala več dopolnil. Ukinili bi, denimo, predlog vlade, kako bi z drugačnim izračunavanjem mesečnih proračunskih dotacij predvsem manjšim strankam zagotovili precej več denarja.
Vladna zamisel, da bi se denar delil bolj enakomerno in manj po številu volivcev, najbolj splača TRS, ki jo je je na izrednih parlamentarnih volitvah volilo 1,22 odstotka volivcev, s čemer je komaj presegla enodstotni prag, da ji dotacije sploh pripadajo. Po vladnem predlogu bi mesečno iz proračuna namesto 4.883 evrov dobivala 7.877 evrov. Podobno bi se za 2.905 evrov mesečna dotacija povišala tudi LDS, ki jo je volil odstotek in pol volivcev.
So v PS spregledali?
Kot smo že poročali, je notranjemu ministru Gregorju Virantu (DL) skozi vladno proceduro uspelo najverjetneje spraviti ta predlog zato, ker v Pozitivni Sloveniji niso preračunali, da to zanje za prihodnje leto pomeni 80.112 evrov manj proračunskih dotacij, ki se bi prelile proti manjšim strankam.
Koalicija je vložila tudi dopolnilo k vladnemu predlogu, ki bi omogočil prelivanje vsega v parlamentu rezerviranega denarja za strokovno pomoč poslancev, njihovo delo v volilnih enotah in podobno, na račune strank. Po predlogu koalicije bi stranke lahko dobile največ polovico tega denarja, hkrati pa zakon ne bi določal, da ga morajo tudi porabiti za pomoč poslancem. Glavni cilj vlade in koalicije sta dobra dva milijona evrov, ki sta v parlamentu letno namenjena za strokovno pomoč poslancem in podobne dejavnosti, od katerih polovico trenutno porabijo za plačilo uslužbencev v poslanskih skupinah in je na račune strank v kratkem sploh ne bo mogoče preusmeriti.
Zakaj sprememba ureditve?
Razlog za spremembe, ki so pred poslanci in jih notranji minister Gregor Virant predstavil kot pomemben korak k večji transparentnosti, so že več kot desetletne kritike medijev, da politiki prikrivajo skoraj vsa podjetja in druge pravne osebe, ki jim za kampanje podarjajo denar in s tem onemogočajo javno preverjanje morebitnega vračanja uslug po volitvah. Zahtevo, da morajo biti podatki o teh dobrotnikih državljanom dostopni, že dolga leta ponavlja tudi Greco. A je Virant v vladi koncept transparentnosti zamenjal s prepovedjo, da pravne osebe strankam in kandidatom na volitvah sploh kaj podarjajo, kar je podprl tudi nekdanji državni sekretar tega ministrstva, danes pa predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič.
Parlamentarna pravna služba je poslance opozorila, da je ta Virant-Klemenčičeva prepoved ustavno sporen in najbrž pretiran ukrep. Prepoved, da bi pravne osebe smele karkoli podariti političnim strankam, bi morali ponovno in tehtno premisliti z vidika ustavne pravice do združevanja in enakosti pasivne volilne pravice (pravice kandidirati), je zapisano v mnenju o spremembi zakona o političnih strankah, ki ga je podpisala Mira Palhartinger iz pravne služba državnega zbora. Del tega mnenja je tudi opozorilo, da bodo parlamentarne stranke s tem onemogočile konkurenco nepralamentarnih ali novih strank, ki finančno ne bodo imele nobene možnosti konkurirati tistim, ki bodo še bolj širokosrčno kot doslej dobivale proračunski denar. Mnenje pravne službe parlamenta o reformi financiranja političnih strank in kampanj je le za odtenek manj ostro kot pred počitnicami o Virnatovem paketu »Mr. Muscolo«, ki so ga poslanci zaradi očitne neustavnosti takoj po počitnicah zavrnili.
Opozicija nič dosti bolje kot koalicija
Eden od odzivov na mnenje pravnikov, da bi bilo bolje kot prepovedati dotacije zahtevati javno razkritje donatorjev, kar je v Evropi običajno in kar zahteva tudi Greco, je dopolnilo, ki ga je za odboru za notranjo politiko predlagala SDS. SDS predlaga, da bi dotacije pravnih oseb spet dovolili, a da bi bile vse dotacije, nižje od treh povprečnih plač, javnosti prikrite. Da bi torej ureditev ostala natančno tako netransparentna kot je že zdaj.
Med zanimivejša opozicijska dopolnila sodi še zamisel NSI, da bi ob bankah in hranilnicah posojanje denarja strankam dovolili tudi fizičnim osebam, vendar bi te stranke morale razkriti. Zadnji tak bolj razvpit primer je bil posojilo Zorana Jankovića (PS) za kampanjo Pozitivne Slovenije, ki je tudi s pomočjo tega posojila na zadnjih parlamentarnih volitvah zmagala.
