Višina financiranja občin še ni znana

Ljubljana – Predstavniki združenj občin in vlade so se ponovno pogajali o višini povprečnine v drugi polovici leta 2015. Izhodišča so stara teden dni in se tudi danes niso spremenila. Vlada glede na svojo oceno ukrepov za znižanje stroškov občin predlaga 514,22 evra povprečnine. Župani vztrajajo, da se ohrani sedanja povprečnina 525 evrov, saj da napovedani ukrepi vlade stroškov občin ne bodo znižali že letos.

Na ponovnem sestanku med predstavniki občin ter ministrstev za finance in za javno upravo o višini povprečnine v drugem polletju leta 2015 je državna sekretarka z ministrstva za finance Mateja Vraničar dejala, da so po zahtevi občin iz prejšnjega tedna tudi sami poskušali pridobiti obrazložitve ministrstev o metodologiji, ki so jo uporabili za oceno letošnjih prihrankov občin. Ta, kot je znano, omenja skupni znesek devet milijonov evrov. Na ministrstvu ocenjujejo, da jih bodo od drugih ministrstev dobili ta teden.

Nasvidenje prihodnji torek

Predstavnikom treh združenj slovenskih občin je Vraničarjeva predlagala, da bi na podlagi obrazložitev ocen prihrankov opravili nov krog pogovorov s predstavniki občin. Na njem bi ugotavljali realni učinek na proračune občin, in če bi ugotovili, da ocena finančnega prihranka devet milijonov ni realna, bo ministrstvo za finance pripravljeno odstopiti od predloga povprečnine 514,22 evra na prebivalca in se približati 525 evrom. Sestanek je predviden prihodnji torek.

Njihov predsednik Ivan Žagar, kot so sporočili iz Skupnosti občin Slovenije (SOS), je predstavnike vlade seznanil, da po odločitvi skupnega zasedanja predsedstev SOS, Združenja občin Slovenije (ZOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) ne odstopajo od letos v prvi polovici leta veljavne in dogovorjene povprečnine 525 evrov in da naj se konec leta na podlagi izračunanih realnih prihrankov za občine višina povprečnine prilagodi ugotovljenim finančnim prihrankom ali morebitnim povečanim stroškom občin.

Hkratno znižanje odhodkov občin

Marjan Kardinar iz SOS je dodal, da glede na nabor ukrepov, ki jih navaja vladna stran, ni mogoče govoriti o prihrankih, ki bi v drugi polovici leta nudili osnovo za ponovno znižanje povprečnine, saj vsaj nekateri ukrepi do konca leta ne bodo niti sprejeti, torej učinkov ne bo. V znižanje povprečnine ne morejo privoliti, če ne bo hkratnega znižanja odhodkov občin. Prav zato predlagajo povprečnino 525 evra, ki naj se ob koncu leta poračuna.

Januarja so občine privolile, da se v drugi polovici leta povprečnina zniža na 500 evrov, če vlada dotlej občinam stroške zniža za 22,8 milijona. Vladni predlog je zdaj nekoliko višji in prilagojen prihranku le devet milijonov. A župani tudi o tem dvomijo. Opozarjajo, da doslej ni bil sprejet še noben zakonski predpis o znižanju stroškov. Težko je verjeti, da bi učinki lahko bili zadovoljivo operativni še v letošnjem letu.

Analize učinkov Zujfa še nimajo

Že prejšnji teden je Vraničarjeva opozorila, da je treba vprašanje višine povprečnine rešiti hitro, če naj državni zbor spremembo zakona o izvrševanju proračuna za letos obravnava še na zadnji predpočitniški seji v juliju. Obenem je priznala, da analize učinkov Zujfa še nimajo in da jo bodo morali v kratkem narediti. Vlada ima omejene možnosti za ohranitev sedanje povprečnine. Če ne bo dogovora, bi državni zbor lahko sprejel 514,22 evra povprečnine, pogajanja z župani pa bi nadaljevali.