Tiskane izdaje
Ljubljana - V eni izmed pobud, ki jih je že pred leti prejela varuhinja, je pritožnik nasprotoval občinskemu odloku o kategorizaciji cest. Zato je ustavil naloženo tovorno vozilo, ki je hotelo zapeljati čez njegovo zemljišče in se na ukaz policistov ni hotel umakniti, saj je stal na svojem zemljišču, ki je njegova last.
Sodišče je ugotovilo, da poti, ki naj bi štela po odloku za javno pot, ni mogoče šteti za površino, za katero bi veljala pravila, ki jih določa zakon o javnih cestah, ampak gre za površino, ki je izključno v zasebni lasti in je razpolaganje s to površino prepuščeno le njenemu zemljiškoknjižnemu lastniku, ki pa na svojem zemljišču ni mogel storiti očitanega prekrška. Razpolaganje s to površino in dovolitev prehoda je namreč izključno prepuščeno njemu kot zemljiškoknjižnemu lastniku.
Na omenjeno sodbo se je pritožilo vrhovno državno tožilstvo. Vrhovno sodišče je nato presodilo, da je odločitev okrajnega sodišča pravilna, saj je skladna s stališčem ustavnega sodišča, ki je v številnih odločbah ugotovilo, da je občinski odlok o kategorizaciji, kolikor na zasebnem zemljišču kategorizira javno pot, v neskladju z ustavo.
Občina namreč z lastnikom zemljišča ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišča niti ni izvedla postopka razlastitve, zato odlok nedopustno posega v lastninsko pravico. »S sklicevanjem na javno korist tudi ni mogoče upravičiti kaznovanja tistih, ki se z izvrševanjem in uživanjem svoje lastninske pravice ne podrejajo neustavnemu stanju, ki so ga povzročile in ga s svojo neaktivnostjo vzdržujejo občine«, je še poudarilo vrhovno sodišče.
Varuhinja zato opozarja, da je celovita rešitev problematike možna le s čim prejšnjo uskladitvijo spornih predpisov občin z zakonom, saj je predpisan rok za to potekel že oktobra 2012. Glede na dejstvo, da je problematika zelo pereča in množična, v novem poročilu ponovno predlaga vladi in ministrstvu za infrastrukturo naj takoj zagotovita spoštovanje ustavno varovane pravice do zasebne lastnine.
Vlada je nemočna
Vlada ugotavlja, da je problematika neurejenosti stvarnopravnih razmerij v zvezi z javnimi cestami izjemno pereč problem. Gre za dolgotrajno kršitev pravice do zasebne lastnine. Vsem naporom navkljub, ki so bila vložena v ureditev stanja na tem področju ter kljub prizadevanjem za ustrezno informiranje občin o tej rešitvi, pa se stanje na področju urejanja zemljiškoknjižnih razmerij v zvezi z javnimi cestami ne razrešuje ustrezno.
Razlog za to ni v zapletenosti postopka pridobivanja lastninske pravice na zemljiščih, po katerih potekajo javne ceste, saj je postopek hiter in enostaven ter podkrepljen z dolgoletno upravno in sodno prakso na tem področju. Glavni razlog je v neaktivnosti občin, v pomanjkanju zavedanja na strani občin, da je treba ustaviti dolgotrajno kršitev pravice do zasebne lastnine, predvsem pa v pomanjkanju finančnih sredstev.
»Glede na jasno, dosledno in obsežno prakso ustavnega sodišča ni videti možnosti za rešitev problematike na način, kot ga želijo občine, to je s poenostavljenim vpisom v zemljiško knjigo, brez obveznosti plačila odškodnine«, ugotavlja vlada.
Ministrstvo je že opozorilo občine naj uredijo stanje. Ker ni primernega odziva mora ministrstvo predlagati vladi začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti spornega občinskega odloka o kategorizaciji pred ustavnim sodiščem. Kot skrajni ukrep varuhinja človekovih pravic zahteva tudi uvedbo postopka za razrešitev župana. O tem bi na predlog vlade moral odločati Državni zbor.
Zato vlada meni, da je na normativni ravni treba sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali varstvo pravic posameznikov, ne glede na težave, s katerimi se soočajo občine. Pristojno ministrstvo v ta namen že pripravlja spremembe zakonodaje, ki bodo posegle v sistem kategorizacije s tem, da ne bo mogoče pod nobenim pogojem kategorizirati ceste, na kateri stvarnopravna razmerja ne bodo urejena.
Nadalje Ministrstvo za infrastrukturo preučuje možnost, da bi se lastnikom zemljišč, po katerih poteka obstoječajavna cesta, priznala aktivna legitimacija v postopku razlastitve, kar pomeni, da bi lahko sami začeli postopek za ureditev stvarnopravnih razmerij, če občina razmerij ne želi urediti.
Vendar pa tudi možnost aktivne legitimacije lastnikov zemljišč v postopkih za urejanje stvarnopravnih razmerij ne bo učinkovita, če se občine ne bodo zavedle pomembnosti učinkovitega in prioritetnega reševanja problematike in v svojih proračunih ne bodo zagotovile ustreznih finančnih sredstev v ta namen, je še zapisano v odgovoru vlade.
