Vlada in sindikati še daleč vsak k sebi

Ljubljana – Sindikati javnega sektorja in vladna pogajalska skupina niti po današnjih pogajanjih niso bistveno zbližali stališč. Tudi novi predlog ministra Koprivnikarja je nesprejemljiv za sindikaliste, ki pa so tokrat predstavili, kaj bi sami razumeli kot kompromis. Za skupno mizo bodo znova sedli 9. maja.

Obe strani zagotavljata, da jima je zelo veliko do tega, da najdejo skupno točko, v katero bi lahko obe privolili, a so očitno še precej daleč od nje. Čeprav se je še v petek zelo mudilo, da bi dogovor dosegli še pred koncem aprila, tudi zato, ker vlada v Bruselj pošilja program stabilnosti, ki naj bi to vseboval, bodo pogajanja nadaljevali šele 9. maja.

Najnovejša ponudba, ki so jo sindikati danes zavrnili, je bila, da se napredovanja leta 2017 ne prekinejo, kot so sprva predlagali, a da se izplačajo šele v začetku leta 2018, vendar na račun regresa, ki bi ostal v omejenem obsegu, in višjih vplačil pokojninskih premij. Finančni okvir bi torej ostal nespremenjen, saj, kot se je minister Koprivnikar že večkrat izrazil, predstavlja skrajno možnost države.

Več kot za lekarniško tehtnico

»Jasno smo povedali, da ne zahtevamo popolnoma nič novega, le da izpeljemo tisto, kar smo se dogovorili leta 2015. Vlada kategorično vztraja pri enostranskih predlogih, ki niso skladni z dogovorjenim, da bomo postopoma odpravili ukrepe. Očitno upa na to, da se bo javnost obrnila proti tistim, ki so zaposleni v javnem sektorju, z logiko 'saj so itak vsi paraziti', da bo lahko, rečeno v mlinarskem žargonu, zmlela sindikate.

Vendar je to račun brez krčmarja. In brez sindikatov,« je komentiral vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah so svojo pripravljenost na kompromis danes pokazali s približevalnim predlogom, »ki ni za lekarniško tehtnico, ampak za tam, kjer tehtajo tone, ker je težak za več kot 50 milijonov evrov«. Sindikati vladi očitajo tudi, da se ne drži pogajalskega poslovnika.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se o sindikalni pobudi ni izrekel. »Predlog sindikatov bomo morali v vladi še ovrednotiti, ker ga sindikalna stran ni. Ocenjujemo, da je bolj ugoden od prejšnjega, še vedno pa je krepko nad okvirom, ki je vladno izhodišče, saj predstavlja ob 110 milijonih evrov že sprejetih obveznosti iz prejšnjega dogovora, še dodatne obveznosti, tako da so skupne posledice okrog 200 milijonov evrov povečanja mase plač v letu 2017.

Za odziv moramo ponovno vprašati vlado, ali širi pogajalski mandat,« je dejal Koprivnikar, ki je s sindikalnim stališčem že danes seznanil druge člane vlade, saj, kot je poudaril, samostojno ne bo sprejemal sklepov.

Nezaželeni enostranski ukrepi

»Ni mogoče, da bi se mi približevali, vlada pa bi ostajala pri istem. Tako ravna samo tisti, ki noče skleniti dogovora. Upamo na ustrezen odgovor vlade, sicer ne bo več pogojev za pogajanja,« je napovedal Štrukelj.

Glede na to, kako daleč sta si za zdaj obe strani, optimizma ni veliko. Če se nazadnje ne bodo mogli poenotiti o najnižjem sprejemljivem skupnem imenovalcu, so možni scenariji znani. Potem ima vladna stran možnost enostranskih ukrepov, denimo odpovedi kolektivnih pogodb in znižanja plačne lestvice, poiskala pa bi lahko tudi podlage za ukinjanje različnih dodatkov k plači. »To se nam ne zdi primerno, saj menimo, da bi na takšen način uvedli nazaj nekatere krivičnosti. Precej raje bi dosegli dogovor, ki bi bil finančno vzdržen in ki bi v dogovoru s sindikati popuščal ukrepe. Vendar v okvirih možnega,« je vladna stališča strnil minister Koprivnikar.