Tiskane izdaje
Ljubljana - »Vlada se je odločila znova pognati projekt davka na nepremičnine,« je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar predsedniku komisije za nadzor javnih financ Andreju Širclju (SDS) danes pritrdila, da je pravilno razumel, da namerava vlada prihodnje leto znova poskusiti z obdavčitvijo nepremičnin, ki jo je prejšnji vladi Alenke Bratušek v celoti razveljavilo ustavno sodišče.
Prenizko obdavčene stavbe in avtomobili
Napoved je Vraničarjeva izrekla na komisiji za nadzor javnih financ, ki je zjutraj na zahtevo Alenke Bratušek razpravljala o programu stabilnosti in nacionalnem reformnem programu za letos in prihodnje leto, ki ju je vlada poslala Evropski komisiji.
Šircelj je Vraničarjevo vprašal, ali namerava vlada, ker je Bruslju v teh dokumentih napovedala večjo enakopravnost pri obdavčitvi nepremičnin z novim zakonom, dodatno obdavčiti tudi nepremičnine v katerih so tovarne, skladišča in poslovni prostori in ali bo obdavčitev veljala tudi za šole in vrtce. Vraničarjeva mu je odgovorila, da imamo v državi podpovprečno obdavčeno premoženje, tudi nepremičnine in avtomobile.
Katere nepremičnine vse bodo vključene v obdavčitev in kako visoka bo obdavčitev pa Vraničarjeva poslancem ni povedala, ker odločitev o tem vlada še ni sprejela. Je pa opozorila, da morajo že zdaj nadomestila za rabo stavbnega zemljišča plačevati tudi podjetja, višina pa je v različnih občinah zelo različno določena. Do gospodarskih subjektov je po oceni Vraničarjeve to nadomestilo bolj nekorektno kot bi bil državni davek.
Priprave v dogovoru s socialnimi partnerji
Če bo država namesto nadomestila za rabo stavbnega zemljišča uvedla davek na nepremičnine to po oceni Vraničarjeve ne bo nujno poslabšalo gospodarskega okolja, nov davek pa namerava vlada pripraviti v dogovoru s socialnimi partnerji. Vraničarjeva pričakuje daljša usklajevanja rešitev in, kot je dejala, še »nismo še v fazi, da bi lahko predstavili obrise bodočega sistema obdavčitve nepremičnin«.
ZL ustavila Zaab
Bivša premierka Alenka Bratuškova je o napovedih politik, ki jih je vlada poslala Bruslju, ocenila, da so ukrepi preteklih dveh vlad pripeljali do preobrata, položaj v Sloveniji se je bistveno izboljšal, z delom, dokumenti in neukrepanjem vlade Mira Cerarja pa bo Slovenija po njeni oceni kmalu spet nazadovala.
Večina poslancev je s presenetljivo tesno večino zavrnila sklep, ki ga je po polemični razpravi o programu stabilnosti in nacionalnem reformnem programu za leti 2015 in 2016 predlagala Bratuškova, da sta dokumenta slabo pripravljena in da država fiskalno ne bo storila dovolj, napovedani ukrepi pa v teh dokumentih tudi niso dovolj opredeljeni.
Za so bili štirje poslanci, proti pet. Odločilno vlogo je imela Združena levica, za katero je Luka Mesec povedal, da so zanje na prvem mestu zaposlenost, blaginja in rast, sklep ki ga je predlagala Bratuškova, pa je za zaostritev fiskalne konsolidacije, česar ZL ne more podpreti.
