V državni zbor gresta neusklajeni reformi

Sindikati opozarjajo, da ne bodo dali soglasja k delom zakonov, ki se jim zdijo sporni. Kritični tudi delodajalci

Objavljeno
17. oktober 2012 13.51
Posodobljeno
17. oktober 2012 13.51
vvo*Mnenja/SP
Barbara Hočevar
, notranja politika, Erika Repovž, gospodarstvo
Barbara Hočevar
, notranja politika, Erika Repovž, gospodarstvo

Ljubljana – Vlada je danes potrdila besedilo zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in o delovnih razmerjih ter ju poslala v parlamentarno proceduro. Meni namreč, da morata obe reformi začeti veljati z novim letom, zagotavlja pa, da bodo pogajanja trajala še šest tednov.

»Če eden od petih ukrepov izpade, bomo imeli invalidni paket in na barki preluknjana jadra, čez katera bo veter uhajal. Veliko vprašanje je, ali bo naša hitrost pri bežanju iz teh kriznih voda dovolj velika,« je predsednik vlade Janez Janša socialnim partnerjem na razširjenem sestanku ekonomsko-socialnega sveta pojasnil, zakaj gresta reformi neusklajeni v državnozborsko obravnavo.

Posvaril je, da bi se lahko zgodilo, da država kmalu ne bi imela dovolj denarja za izplačilo plač v javnem sektorju, nakazilo transferjev v pokojninsko blagajno, zaradi česar bi se te morale znižati, niti za druge socialne transferje.

»Nasprotujemo ihti in hitenju ter logiki, s katero se izvaja pritisk,« je po sestanku komentiral predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič in izpostavil, da se pri pokojninski reformi niso uskladili v najpomembnejših točkah.

Čeprav je vlada popustila pri tistih, ki so začeli delati pred 18. letom in deloma pri starejših brezposelnih, ki so na zavodu za zaposlovanje, sta po njegovih besedah ti dve poglavji še vedno odprti, sindikati pa vztrajajo tudi pri tem, da so prehodna obdobja višanja pogojev za ženske zdaj zastavljena zelo kratko in da bi jih morali podaljšati, saj bodo s to reformo prizadete zlasti ženske.

A po besedah ministra Andreja Vizjaka je dogovor še mogoč: »Imamo nekaj tednov, da izpilimo rešitve in vidimo, ali smo sposobni najti kompromis.«

Delodajalci kritični

Še bolj kot sindikalni predstavniki so bili na sestanku kritični delodajalci, zlasti do nove delovne zakonodaje, ki je po besedah Jožeta Smoleta celo še bolj toga od zdaj veljavne.

Manj ostri so v podjetjih. V Krki, denimo, podpirajo ukrepe za večjo prožnost na trgu dela. »Proces spreminjanja pogojev upokojevanja, ki se uveljavlja že z dosedanjo zakonodajo, je smiselno nadaljevati, še posebej zaradi zmanjševanja generacij, ki prihajajo, ter daljšanja življenjske dobe. Pri tem pa kriterij za opravljanje dela ne morejo biti leta starosti, temveč predvsem sposobnost učinkovitega, produktivnega dela, ki daje rezultate,« pravijo v Krki.

V Mercatorju upajo, da bo nova delovnopravna zakonodaja omogočila večjo konkurenčnost gospodarstva. Kot je dejala pomočnica predsednika uprave Mercatorja Vera Aljančič Falež, delodajalce v trgovski panogi najbolj skrbi, kako bodo nove pravne norme zaživele v sodni praksi.

Ključno je, kako bodo sodišča presojala v primerih posameznih vzrokov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kar zadeva nov pokojninski zakon, pa bi v Mercatorju posebej podprli dodatne olajšave za zaposlovanje starejših.

Eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov Igor Akrapovič pa je za dvig produktivnosti v podjetjih predlagal ukrep, ki bi delodajalcem omogočal, da vsako leto brez pojasnila (po avstrijskem vzoru) odpustijo določen odstotek slabih delavcev v podjetju. Če tega ne bomo naredili, so vse drugo le kozmetični popravki delovnopravne zakonodaje, ki ne bodo prinesli rezultatov, je prepričan Akrapovič.

Novembra v parlamentu

Zakona bodo poslanci v državnem zboru obravnavali novembra, pri čemer podpore opozicije nikakor nimata zagotovljene.

»Nujnost strukturnih reform smo zapisali v naš predvolilni program in vlado Janeza Janšo večkrat pozvali, naj pohiti z njimi. Reforme so potrebne in jih podpiramo, a morajo biti usklajene s socialnimi partnerji,« so komentirali v Pozitivni Sloveniji.

»Reformi, ki sta bili danes na vladi, nista reformi. Sta samo noveli zakonov zgolj zato, da je nekaj sprejeto, ne pa, da bi prinesli učinke za gospodarstvo, delovna mesta in ureditev pokojninskega sistema. Očitno poskuša vlada kupčkati s socialnimi partnerji zato, da ti ne bi zahtevali razpisa referenduma o razprodaji premoženja. Iz predloga proračuna za leti 2013 in 2014 je razvidno, da načrtujejo razprodajo premoženja Kada. To pomeni oropanje pokojninskega sklada oziroma ogrožanje izplačevanja pokojnin,« pa je kritičen vodja poslanske skupine SD Janko Veber.